desno|sličica| Reculée de Baume v Franciji Slepa dolina je globoka in ozka dolina z ravnim dnom in nenadnim koncem. Je sestavljena kraška oblika, ki se pojavlja na prehodu nadzemeljskega hidrografskega ožilja v kraškega, podzemeljskega. Takšne zaprte doline lahko nastanejo na apnenčasti ali kraški podlagi, kjer plast vodo-prepustne kamnine leži nad vodo-neprepustno podlago, kot je lapor. Voda, ki teče po takšni dolini, odteka skozi ponor ali vrtačo.
Slepa dolina je prehodna stopnja med navadno rečno dolino in uvalo ter kraškim poljem.
Slepe doline so na spodnjih koncih običajno suhe. Če ponor ne more zadržati padavinskih voda med deževnim obdobjem, se lahko ta občasni tok nadaljuje skozi dolino onkraj ponora. Takšno reliefno obliko imenujemo polslepa dolina.
Nastanek Ustvarja jih rečni tok, ki teče znotraj vodo-prepustne kamnine in jo razjeda od znotraj, dokler se skala nad tokom ne zruši vanj in s tem ustvari ozko in strmo dolino, ki jo nato vodotok še dodatno erodira, ko ta teče po vrhu. Vodotok ponavadi izvira na vrhu doline v obliki potoka. Pomembne primere je mogoče najti v Juri v Franciji, na primer Reculée de Baume.
Slepe doline v Sloveniji Slepa dolina Brezovica v Brkinih Odolina v Brkinih Ponikva v vzhodnih Karavankah v kraju Završje; je največja slepa dolina v Sloveniji. Temenica Lokva na Postojnskem
Sklici
Zunanje povezave Slepe doline, Gams
Kategorija:Doline Kategorija:Geomorfologija