Organizacija Združenih narodov za izobraževanje, znanost in kulturo (UNESCO) razglaša območja svetovne dediščine izjemne univerzalne vrednosti za kulturno ali naravno dediščino, ki so jih nominirale države podpisnice Unescove konvencije o svetovni dediščini, ustanovljene leta 1972. Kulturno dediščino sestavljajo spomeniki (kot so arhitekturna dela, monumentalne skulpture ali napisi), skupine stavb in območja (vključno z arheološkimi najdišči). Naravna dediščina sestavljajo naravne značilnosti (fizične in biološke formacije), geološke in fiziografske formacije (vključno z habitati ogroženih vrst živali in rastlin) ter naravna območja, ki so pomembna z vidika znanosti, ohranjanja narave ali naravnih lepot. Kirgizistan je konvencijo ratificiral 3. julija 1995.

Kirgizistan ima na seznamu tri območja. Prvo območje, Sulejmanova gora, je bilo na seznamu uvrščeno leta 2009. Koridorji svilne poti so bili na seznamu uvrščeni leta 2014, najnovejše območje, Zahodni Tjanšan, pa leta 2016. Sulejmanova gora in svilna pot sta kulturni znamenitosti, medtem ko je Zahodni Tjanšan naravno območje. Območje svilne poti si delita Kitajska in Kazahstan, Zahodni Tjanšan pa Kazahstan in Uzbekistan. Poleg tega ima Kirgizistan na začasnem seznamu tri območja.

Območja svetovne dediščine UNESCO uvršča območja pod deset meril; vsako vnos mora izpolnjevati vsaj eno od meril. Merila od i do vi so kulturna, merila od vii do x pa naravna.

+ Ime Slika Lokacija (provinca) Leto vpisa UNESCO kriterij Opissveta gora Sulaiman-Too Oš 2009 1230rev; ii, vi (kulturno) Sulejmanova gora nad Fergansko dolino, na pomembnem križišču svilne poti, je bila v predislamskem in islamskem obdobju čaščena kot sveta gora. Na pobočjih je veliko kultnih krajev, vključno z jamami s petroglifi, ki prikazujejo ljudi, živali in geometrijske vzorce. Na voljo sta tudi dve mošeji iz 16. stoletja.Svilna pot v gorovju Tjanšan* Chüy 2014 1442; ii, iii, v, vi (kulturno) Svilna pot je starodavna mreža trgovskih poti, ki se je začela oblikovati v 2. stoletju pred našim štetjem in je ostala aktivna do 16. stoletja. Poti so povezovale družbe Azije, podceline, Srednje Azije, Zahodne Azije in Bližnjega vzhoda. Poleg izmenjave blaga so prispevale tudi k širjenju tehnologij, ideologij in religij, vključno z budizmom, nestorijanskim krščanstvom, manihejstvom, zaratustrstvom in zgodnjim islamom. Ob poteh je bilo zgrajenih več mest in podporne infrastrukture. To območje svetovne dediščine pokriva koridorje od Čangana/Luodžanga, prestolnic Kitajske dinastije Han in Tang, do regije Džetisu v Srednji Aziji in si jo delita s Kitajsko in Kazahstanom. Na seznamu so tri nepremičnine v Kirgizistanu, na sliki je Buranski stolp v Balasagunu.Zahodni Tjanšan* Jalal-Abad 2016 1490; x (naravno) Območje, ki si ga delita s Kazahstanom in Uzbekistanom, pokriva zahodni del gorovja Tjanšan. Bogato je z biotsko raznovrstnostjo, s tega območja pa izvirajo tudi številni gojeni sadni pridelki. Gorski vrhovi segajo nad 4500 m. V Kirgizistanu so na seznamu štirih območja, na sliki je Naravni rezervat Sari-Čelek.

Poskusni seznam Poleg območij, vpisanih na Seznam svetovne dediščine, lahko države članice vodijo seznam poskusnih območij, ki jih lahko upoštevajo za nominacijo. Nominacije za Seznam svetovne dediščine so sprejete le, če je bilo območje že prej uvrščeno na poskusni seznam. Kyrgyzstan has three properties on its tentative list.

+ Ime Slika Lokacija (provinca) Leto vpisa UNESCO kriterij Opis Petroglifi Sajmaluu-Taš Jalal-Abad 2001 iii, iv, vi (naravno) Najdišče petroglifov je visoko v Ferganskem gorovju. Do sedaj so našli več kot deset tisoč kamnov s petroglifi, kar ga uvršča med najbogatejša najdišča skalne umetnosti na svetu. Najstarejši so nastali v 3. tisočletju pred našim štetjem. Sajmalu-Taš je bil vsaj do srednjega veka uporabljen kot sveto mesto. Petroglifi nam ponujajo vpogled v življenje in duhovne prakse ljudi Srednje Azije. Najdišča svilne poti v Kirgizistanu več lokacij 2001 ii, iii, iv, v, vi (naravno) Ta nominacija zajema šest znamenitosti, povezanih s koridorji svilne poti v Kirgizistanu. Najdišča v dolini Čuj so že uvrščena na seznam svetovne dediščine. Uporabljena sta bila dva glavna koridorja. Pot skozi Fergansko dolino je bila uporabljena v času dinastije Han in je o njej pisal Džang Čjan že v 2. stoletju pr. n. št. Pot čez prelaz Bedel in vzdolž južne obale jezera Isik Kul je postala priljubljena v zgodnjem srednjem veku zaradi nemirov v Fergani. Na sliki je mavzolej v Uzgenu iz 11. in 12. stoletja. Svilna pot: koridor Fergana-Sir Darjaveč lokacij2025ii, iii, vTo nominacijo si delijo Kazahstan, Tadžikistan in Uzbekistan.

Sklici

Kategorija:Kirgizistan Kategorija:Seznami krajev svetovne dediščine po državah