Posvetovalni referendum o območjih in imenih pokrajin v Sloveniji ter statusu Mestne občine Ljubljana je bil posvetovalni referendum, ki je potekal 22. junija 2008. Volivci so se v okviru predlaganih pokrajin izrekali o predlogu za ustanovitev pokrajin, ki ga je podal Državni zbor. Udeležba na referendumu je bila z 10,97 % najnižja v zgodovini Republike Slovenije.
Ozadje Reforma lokalne samouprave je ob ustanovitvi občin 1994 predvidevala tudi ustanovitev pokrajin kot drugega nivoja lokalne samouprave, vmesne stopnje med občinami in državo. Zakon o lokalni samoupravi, uveljavljen leta 1994, je vseboval tudi poglavje o pokrajinah in predvideval prostovoljno ustanavljanje pokrajin. Tudi v ustavi je 143. člen od sprejetja ustave 1991 namenjen definiciji pokrajin in pogojih za njihov nastanek. Do spremembe ustave leta 2006 so bile pokrajine opredeljene kot prostovoljna oblika združevanja občin. Med drugim je pisalo: "Občine se samostojno odločajo o povezovanju v širše samoupravne lokalne skupnosti, tudi v pokrajine, za urejanje in opravljanje lokalnih zadev širšega pomena." Ker se nobena občina ni (prostovoljno) povezala s kakšno drugo, so začeli razmišljati o spremembi ustave. Morda je ustanavljanje pokrajin zaviral proces ustanavljanja novih občin: Pred ustanovitvijo občin je bilo 62 družbenopolitičnih skupnosti, leta 1994 je bilo namesto njih ustanovljenih 147 občin, 4 leta kasneje je bilo občin 192, leta 2006 pa 210. S pripravo prvega zakona o pokrajinah se je začelo leta 1996. Člen ustave, ki govori o pokrajinah, je vedno bolj izgledal kot ovira pri ustanovitvi le-teh, zato je 33 poslancev s prvopodpisanim Cirilom Ribičičem vložila predlog za črtanje 143. člena, ki ni bil sprejet. Leta 2000 je bilo v državni zbor vloženih več predlogov zakonov za ustanovitev posameznih pokrajin: Koroške, Posavja, Bele krajine, Spodnjega Podravja in Severno primorske pokrajine. Namesto tega je vlada v mandatu 2000-2004 pripravila izhodišča za ustave spremembe, med drugim tudi 143. člena, vendar je junija 2004 zanje zmanjkal en glas. Spremembe 143. ter 121. in 140. člena so bile sprejete junija 2006. V novem 143. členu, ki velja še danes, med drugim piše: "Pokrajine se ustanovijo z zakonom, s katerim se določi tudi njihovo območje, sedež in ime. Zakon sprejme državni zbor z dvotretjinsko večino glasov navzočih poslancev. V postopku za sprejem zakona mora biti zagotovljeno sodelovanje občin." Tako spremenjena ustava omogoča hkratno ustanovitev pokrajin za celotno državo in odstranjuje ovire za prenos državnih nalog na pokrajine. Vlada je v državni zbor poslala predlog 14 pokrajin, ki januarja 2008 ni dobil zadostne podpore.
Razpis referenduma sličica|331x331_pik|Ivan Žagar je bil kot minister za lokalno samoupravo v 8. slovenski vladi odgovoren za pripravo nove lokalne in pokrajinske zakonodaje. Bil je med glavnimi zagovorniki referenduma, kljub temu pa se ni prijavil v volilno kampanjo. Prvi so posvetovalni referendum predlagali v poslanski skupini Zares med obravnavo predloga 14 pokrajin v državnem zboru. Iz SDS so jim očitali, da je njihov namen zavlačevanje in s tem onemogočanje sprejetja pokrajinske zakonodaje v tekočem mandatu, Zares pa so prelagali krivdo za "časovno zadrego" na predlagatelje, ker ti niso predložili celotnega paketa zakonodaje, ampak samo posamezne zakone. Po zavrnitvi vladnega predloga v DZ januarja 2008 so v koaliciji začeli ugotavljati, da je referendum edini način, da se projekt pokrajin sklene v tem mandatu oziroma da se ga pripelje čim bliže koncu. Med prvotnim (zavrnjenim) predlogom in referendumom se je število pokrajin znižalo za eno iz 14 na 13 (12 plus eno). Ozemlji predlagane Notranjske in Kamniško-Zasavske pokrajine sta bili združeni v Osrednjeslovensko pokrajino, Južnoprimorski pa sta se pridružili občini Pivka in Postojna. Opozicijske stranke LDS, SD in Zares so se na skupni tiskovni konferenci kritično odzvale na predlog referenduma, ga označile za predvolilno potezo ter napovedale dopolnitve referendumskega vprašanja. To je bil hkrati tudi prvi skupni nastop treh strank, ki so se pred volitvami istega leta povezale v predvolilno zavezništvo. V koaliciji so se na kritiko odzvali, da "so vse možnosti, da bi se uskladili glede števila pokrajin, izčrpane". V združenju slovenskih občin so podprli tako predlog 12 plus ena pokrajina kot tudi način izvedbe referenduma. V opozicijskih strankah so hoteli manj pokrajin, pogrešali so vprašanje o številu pokrajin. V Zaresu se jim je zdel referendum problematičen tudi zato, ker se ljudje ne bodo mogli izrekati o tem, če so ali niso za regionalizacijo. Dvomi o smislu referenduma in pokrajin so pred glasovanjem o razpisu referenduma javno izražali tudi nekateri koalicijski poslanci in stranke, predvsem DeSUS. V članku na MMC je novinar Mitja Kendare zapisal: "Strankarska zmeda je torej velika, volivci pa so prepuščeni ugibanju, kdo vleče kakšne poteze. Dejstvo je, da je bila najprej za referendum opozicija, proti pa vlada, zdaj pa je obratno, argumenti pa so si skoraj neverjetno podobni." Na predlog koalicije je državni zbor 22. maja 2008 ob obstrukciji opozicije sprejel odločitev o posvetovalnem referendumu, ki se je izvedel točno en mesec kasneje.
Referendumska kampanja
Stališča strank in posameznikov Nihče ni nasprotoval načelni uvedbi pokrajin, glede primernosti koalicijskega predloga pa so se pogledi zelo razlikovali.
Zagovorniki predloga Stranke: SDS, SLS, NSiBantan, Maša: Dejavniki vpliva na izide referenduma, diplomsko delo
Ostali: Župani Ptujsko-Ormoške pokrajine, Koroški župani,
Nasprotniki predloga Stranke: SNS
Ostali: Župani zgornjegorenjskih občin
Pozivi k bojkotu Stranke: LPR
Ostali: Zoran Janković
Ostalo Preostale opozicijske stranke (LDS, SD, Lipa in Zares) so kritizirale referendum, vendar se niso jasno postavile na nobeno pozicijo. Kampanje niso imele.
Soočenja 19. junija 2008 je na 1. programu Televizije Slovenija potekalo soočenje o referendumu s predstavniki političnih strank, občin, vlade in stroke.
Referendumsko vprašanje sličica|257x257_pik|Predlagane pokrajine, o katerih se je odločalo na referendumu. Predlaganih je bilo 13 pokrajin. Prebivalci vsake od predlaganih pokrajin so odgovarjali na vprašanje, če se s predlagano razdelitev Slovenije v pokrajine strinjajo. Rezultati so se ugotavljali posebej za vsako pokrajino in tudi za vsako občino posebej. V petih od 13 predlaganih pokrajinah so se odločali tudi o imenu pokrajine. V teh petih pokrajinah so imeli dve možnosti imena, med katerima so lahko izbirali.
Rezultati po referendumskih območjih (predlaganih pokrajinah) Predlagane pokrajine so bile potrjene povsod, razen v dveh: Obalno-kraški (Južnoprimorski) pokrajini in Osrednjeslovenski pokrajini. Skupna udeležba po celi Sloveniji je bila 10,98 %. sličica|263x263_pik|Rezultati po pokrajinah. Z zeleno večinsko za, z rdečo večinsko proti.
Celjska pokrajina OdzivŠt.glasov%Da9.62061,92Ne5.91538,08Neveljavne ali prazne glasovnice2451,55Skupaj glasov15.780100Udeležba9,8
Dolenjsko-belokranjska pokrajina OdzivŠt.glasov%Da6.09066,06Ne3.12933,94Neveljavne ali prazne glasovnice1641,75Skupaj glasov9.383100Udeležba9,5
Gorenjska pokrajina OdzivŠt.glasov%Da10.44364,06Ne5.85835,94Neveljavne ali prazne glasovnice3592,15Skupaj glasov16.660100Udeležba10,0
Goriška (Severnoprimorska) pokrajina OdzivŠt.glasov%Da9.40961,05Ne6.00338,95Neveljavne ali prazne glasovnice7714,76Skupaj glasov16.183100Udeležba16,0
Glasovanje o imenu Goriška pokrajina OdzivŠt.glasov%Da6.65443,31Ne8.71156,69Neveljavne ali prazne glasovnice8165,04Skupaj glasov16.181100Udeležba16,0
Glasovanje o imenu Severnoprimorska pokrajina OdzivŠt.glasov%Da9.41261,10Ne5.99138,90Neveljavne ali prazne glasovnice7794,81Skupaj glasov16.182100Udeležba16,0
Koroška pokrajina OdzivŠt.glasov%Da7.53985,25Ne1.30414,75Neveljavne ali prazne glasovnice630,71Skupaj glasov8.906100Udeležba14,4
Osrednjeslovenska pokrajina OdzivŠt.glasov%Da12.83938,40Ne20.59861,60Neveljavne ali prazne glasovnice5981,76Skupaj glasov34.035100Udeležba12,4
Posavska pokrajina OdzivŠt.glasov%Da6.92680,49Ne1.67919,51Neveljavne ali prazne glasovnice840,97Skupaj glasov8.689100Udeležba13,5
Pomurska (Prekmursko-prleška) pokrajina OdzivŠt.glasov%Da7.97662,17Ne4.85437,83Neveljavne ali prazne glasovnice2712,07Skupaj glasov13.101100Udeležba12,1
Glasovanje o imenu Pomurska pokrajina OdzivŠt.glasov%Da7.99562,39Ne4.82037,61Neveljavne ali prazne glasovnice2862,18Skupaj glasov13.101100Udeležba12,1
Glasovanje o imenu Prekmursko-prleška pokrajina OdzivŠt.glasov%Da5.81645,50Ne6.96754,50Neveljavne ali prazne glasovnice3172,42Skupaj glasov13.100100Udeležba12,1
Obalno-kraška (Južnoprimorska) pokrajina OdzivŠt.glasov%Da6.12449,02Ne6.37050,98Neveljavne ali prazne glasovnice6955,27Skupaj glasov13.189100Udeležba10,9
Glasovanje o imenu Obalno-kraška OdzivŠt.glasov%Da4.88639,39Ne7.51760,61Neveljavne ali prazne glasovnice7875,97Skupaj glasov13.190100Udeležba10,9
Glasovanje o imenu Južnoprimorska OdzivŠt.glasov%Da5.94547,84Ne6.48152,16Neveljavne ali prazne glasovnice7675,81Skupaj glasov13.193100Udeležba10,9
Vzhodnoštajerska (Ptujsko-ormoška) OdzivŠt.glasov%Da7.56367,88Ne3.57832,12Neveljavne ali prazne glasovnice1711,51Skupaj glasov11.312100Udeležba15,3
Glasovanje o imenu Vzhodnoštajerska pokrajina OdzivŠt.glasov%Da6.82361,67Ne4.24038,33Neveljavne ali prazne glasovnice2512,22Skupaj glasov11.314100Udeležba15,3
Glasovanje o imenu Ptujsko-ormoška pokrajina OdzivŠt.glasov%Da6.16355,70Ne4.90244,30Neveljavne ali prazne glasovnice2482,19Skupaj glasov11.313100Udeležba15,3
Savinjsko-šaleška pokrajina OdzivŠt.glasov%Da3.62470,11Ne1.54529,89Neveljavne ali prazne glasovnice551,05Skupaj glasov5.224100Udeležba10,4
Mariborska (Osrednještajerska) pokrajina OdzivŠt.glasov%Da8.78152,68Ne7.88747,32Neveljavne ali prazne glasovnice3732,19Skupaj glasov17.041100Udeležba8,5
Glasovanje o imenu Mariborska pokrajina OdzivŠt.glasov%Da7.01742,35Ne9.55457,65Neveljavne ali prazne glasovnice4712,76Skupaj glasov17.042100Udeležba8,5
Glasovanje o imenu Osrednještajerska pokrajina OdzivŠt.glasov%Da8.47450,94Ne8.16149,06Neveljavne ali prazne glasovnice4082,39Skupaj glasov17.043100Udeležba8,5
Mestna občina Ljubljana OdzivŠt.glasov%Da9.67461,05Ne6.17238,95Neveljavne ali prazne glasovnice4592,82Skupaj glasov16.305100Udeležba7,4
Rezultati po občinah sličica|576x576_pik|Rezultati po občinah. Zelene so občine, v katerih so volivci podprli predlagane pokrajine, rdeče pa občine, v katerih predlog ni dobil večinske podpore.|sredina sredina|sličica|455x455_pik|Rezultati po občinah z vrisanimi mejami predlaganih pokrajin
Po referendumu
Odzivi po referendumu Minister Ivan Žagar je po referendumu povedal, da rezultate razumejo kot podporo predlogu. Napovedal je, da bo na podlagi rezultata pripravil osnutek zakona. Za primer osrednjeslovenske pokrajine je napovedal delitev na dva dela, v zakonu bi bilo torej spet 14 pokrajin.
Janez Janša je bil zadovoljen predvsem z izidom v Ljubljani. Ob nizki udeležbi je poudaril, da ne dvomi v legitimnost referenduma. Temu je pritrdil predsednik NSi Andrej Bajuk, ki je nizko udeležbo pripisal tudi lepemu vremenu.
Voditelji opozicijskih strank so nizko udeležbo interpretirali kot nezaupnico vladi. Vlado so pozvali naj prepusti uvajanje pokrajin naslednji vladi. Ljubljanski župan Janković je dejal, da je Janša vrgel stran štiri miljone evrov. Pozval ga je k odstopu.
Ponovna vložitev zakona Vlada je 10. julija v državni zbor vložila predlog zakona o ustanovitvi pokrajin, ki predvideva 14 (13 + Ljubljana) pokrajin. Osrednjeslovenska pokrajina je v predlogu spet razdeljena na Notranjsko-dolenjsko in Kamniško-zasavsko pokrajino. Zakonodajna pot predloga se je 15. oktobra 2008 končala s prenehanjem mandatne dobe DZ.
Uvajanje pokrajin v naslednjih vladah