Palestinska narodna uprava ( PA ali PNA - angleško Palestinian Authority oz. Palestinian National Authority ; ), splošno znana kot Palestinska uprava in uradno Država Palestina, je vladni organ pod nadzorom Fataha, po sporazumih iz Osla 1993–1995.z delnim civilnim nadzorom nad območji "A" in "B" Zahodnega brega Palestinska uprava je pred palestinskimi volitvami leta 2006 imela tudi oblast nad območjem Gaze. Po volitvah je v sporu med strankama Fatah in Hamas zmagala stranka Hamas. PA si še naprej lasti oblast nad območjem Gaze, čeprav je dejanski nadzor V rokah Hamasa. Od januarja 2013 dalje uporablja PA v uradnih dokumentih ime "država Palestina", čeprav Združeni narodi še naprej priznavajo Palestinsko osvobodilno organizacijo (PLO) kot "predstavnika palestinskega ljudstva".
Palestinsko upravo so ustanovili leta 1994 v okviru sporazuma Gaza-Jeriho med PLO in izraelsko vlado, bila naj bi pet let dolgo začasni organ. V tem času naj bi potekala nadaljnja pogajanja med obema stranema glede končnega statusa. V skladu s sporazumi iz Osla je bil Palestinski upravi je bil prisojen izključni nadzor nad varnostnimi in civilnimi vprašanji v palestinskih urbanih območjih (tako imenovanih "območjih A") in samo civilni nadzor nad palestinskim podeželjem("območja B") . Preostala ozemlja, tako izraelske naselbine, dolina Jordana in obvoznice med palestinskimi skupnostmi, naj bi ostala pod izraelskim nadzorom ("območje C"). Vzhodni Jeruzalem je bil izključen iz sporazuma. Pogajanja z več izraelskimi vladami so privedla do tega, da je uprava pridobila nadaljnji nadzor nad nekaterimi območji, vendar je bil nadzor na nekaterih območjih nato izgubljen, ko so izraelske obrambne sile (IDF) med drugo ("Al-Aksa") intifado ponovno zavzele več strateških položajev. Leta 2005, po drugi intifadi, se je Izrael enostransko umaknil iz svojih naselbin na območju Gaze in s tem razširil nadzor palestinske uprave na celoten pas , medtem ko je Iše naprej nadzoroval prehode, zračni prostor in obalo Gaze.
Na palestinskih zakonodajnih volitvah 25. januarja 2006 je Hamas zmagal in imenoval Izmaila Hanijeha za predsednika vlade uprave. Vendar je palestinska vlada nacionalne enotnosti, ko je izbruhnil nasilen spopad med Hamasom in Fatahom, predvsem na območju Gaze, enostavno razpadla. Potem ko je Hamas 14. junija 2007 prevzel oblast v Gazi, je predsednik Mahmud Abas razrešil vlado enotnosti pod vodstvom Hamasa, in Hanijeha razrešil in za predsednika vlade imenoval Salama Fajada. Hamas te poteze ni priznal, kar je povzročilo dve ločeni upravi – palestinsko upravo pod vodstvom Fataha na Zahodnem bregu in konkurenčno vlado Hamasa na območju Gaze. Spravni proces za združitev palestinskih vlad je v preteklih letih dosegel določen napredek, vendar ni do ponovne združitve ni prišlo.
Palestinske oblasti so prejemale finančno pomoč od Evropske unije in ZDA (skupaj približno 1 milijardo USD leta 2005). Vsa neposredna pomoč je bila prekinjena 7. aprila 2006 zaradi zmage Hamasa na parlamentarnih volitvah. Kmalu zatem so se izplačila pomoči nadaljevala, vendar so bila usmerjena neposredno v urade Mahmuda Abasa na Zahodnem bregu. Od 9. januarja 2009, ko bi se predsedniški mandat Mahmuda Abasa moral izteči in bi morale biti razpisane volitve, so privrženci Hamasa in mnogi v Gazi umaknili priznanje njegovemu predsedovanju in namesto tega imajo Aziza Dveika, na čelu palestinskega Zakonodajnega sveta, za vršilca dolžnosti predsednika do novih volitev.
Državo Palestino je priznalo 138 držav in od novembra 2012 so Združeni narodi izglasovali, da se država Palestina sprejme kot država nečlanica opazovalka ZN . Palestinska uprava jeavtoritarni režim, v katerem se ni volilo že več kot 15 let; kritizirajo ga zaradi zlorab človekovih pravic, med drugim zatiranja novinarjev, borcev za človekove pravice in nasprotnikov njeni vladavini. Multiple sources:
Zgodovina
Ustanovitev sličica| Jicak Rabin, Bill Clinton in Jaser Arafat na slovesnosti podpisa sporazuma v Oslu 13. septembra 1993. Palestinsko upravo so ustanovili s sporazumom Gaza-Jeriho v skladu s sporazumi iz Osla iz leta 1993. Sporazum Gaza-Jeriho je bil podpisan 4. maja 1994 in je vseboval izraelski umik z območja Jeriha in delno z območja Gaze ter podrobno opisal ustanovitev palestinske uprave in palestinskih civilnih policijskih sil .
PA se je predvidevala kot začasna organizacija za izvajanje omejene palestinske samouprave v palestinskih enklavah na Zahodnem bregu in v Gazi za obdobje petih let, v katerem bi potekala pogajanja o končnem statusu. Oslo Accords, Article I Oslo Accords, Article V Gaza–Jericho Agreement, Article XXIII, Section 3 Palestinski osrednji svet je v imenu Palestinskega nacionalnega sveta PLO ratificiral ta sporazum na sestanku v Tunisu od 10. do 11. oktobra 1993, s čimer je PA postala odgovorna izvršnemu odboru PLO . Pages 44–49 of the written statement submitted by Palestine , 29 January 2004, in the International Court of Justice Advisory Proceedings on the Legal Consequences of the Construction of a Wall in the Occupied Palestinian Territory , referred to the court by U.N. General Assembly resolution A/RES/ES-10/14 (A/ES-10/L.16) adopted on 8 December 2003 at the 23rd Meeting of the Resumed Tenth Emergency Special Session.
Upravne pristojnosti, dodeljene PA, so bile omejene na civilne zadeve in notranjo varnost ter niso vključevale zunanje varnosti ali zunanjih zadev Palestinci v diaspori in znotraj Izraela niso imeli volilne pravice na volitvah na položaje v palestinski upravi PA je pravno ločena od Palestinske osvobodilne organizacije (PLO), ki še naprej uživa mednarodno priznanje kot edini legitimni predstavnik palestinskega ljudstva, ki ga zastopa v Združenih narodih pod imenom "Palestina".
Splošne volitve za prvo zakonodajno telo, Palestinski zakonodajni svet, so potekale 20. januarja 1996. Mandat organa je potekel 4. maja 1999, vendar volitve zaradi "prisilnih razmer" niso bile izvedene.
Druga intifada Dne 7. julija 2004 je četverica bližnjevzhodnih posrednikov obvestila Ahmeda Kureija, predsednika vlade PA od leta 2003 do 2006, da so "naveličani" čakati na to, da Palestinci izvedejo obljubljene reforme: "Če varnostne reforme ne bodo izvedene, ne bo (več) mednarodne podpore in financiranja s strani mednarodne skupnosti«
18. julija 2004 je ameriški predsednik George W. Bush izjavil, da zaradi nestabilnosti in nasilja v palestinski upravi ustanovitev palestinske države do konca leta 2005 ni verjetna.
Po Arafatovi smrti 11. novembra 2004 je Ravhi Fatuh, vodja palestinskega zakonodajnega sveta, postal vršilec dolžnosti predsednika palestinske uprave, kot je določeno v členu 54(2) temeljnega zakona uprave in palestinskem zakonu o volitvah.
19. aprila 2005 je ruski predsednik Vladimir Putin privolil v pomoč palestinskim oblastem in izjavil: »Podpiramo prizadevanja predsednika Abasa za reformo varnostnih služb in boj proti terorizmu [...] Če čakamo na to, da se bo predsednik Abas boril proti terorizma, tega ne more storiti s sredstvi, ki jih ima zdaj. [...] Palestinski upravi bomo dali tehnično pomoč z opremo in usposabljanjem osebja. Palestinski upravi bomo dali helikopterje in tudi komunikacijsko opremo.«
Palestinska uprava sje postala odgovorna za civilno upravo na nekaterih podeželskih območjih, pa tudi za varnost v večjih mestih na Zahodnem bregu in v Gazi . Čeprav se je petletno vmesno obdobje izteklo leta 1999, dogovor o končnem statusu še ni bil sklenjen, kljub poskusom kot so bili vrh v Camp Davidu leta 2000, vrh v Tabi in neuradni ženevski sporazumi .
Avgusta 2005 je izraelski premier Ariel Sharon začel z umikom z območja Gaze in prepustil popoln učinkovit notranji nadzor nad območjem palestinske uprave, ohranil pa je nadzor nad njegovimi mejami območja, tudi v zraku in na morju (razen meje z Egiptom). To je povečalo delež ozemlja v Gazi, ki ga nazivno upravlja PA, s 60 odstotkov na 100 odstotkov.
Dosedanji razvoj Palestinska uprava je odgovorna za varnostna vprašanja in javno upravo v urbanih območjih (tako imenovano območje A) ter odgovorne za javno upravo na podeželju (tako imenovano območje B). Izraelska vojska ima še naprej popoln nadzor na drugem velikem, a zelo redko poseljenem območju Zahodnega brega ( območje C); na tem področju se nahajajo tudi izraelske naselbine .
Sporazumi iz Osla ne vsebuje izrecnih zaključkov glede prihodnosti palestinske uprave; šlo je za nenapisan dogovor, da naj bi palestinska upirava bila osnova za kasnejšo ustanovitev palestinske države.
Palestinska uprava uživa mednarodno priznanje kot predstavnik palestinskega ljudstva, vendar v omejenem smislu. Ni subjekt mednarodnega prava in za razliko od PLO uprava ni imela statusa opazovalke v Združenih narodih . Šele z glasovanjem 29. novembra 2012 je država Palestina dobila status opazovalke. Avtonomna uprava se je nato odločila preimenovati v »državo Palestino«. Vendar pa novo ime ni povsod prisotno zaradi pomislekov, da se osebnih dokumentov ne bo priznavalo. Februarja 2014 so se prvič pojavile težave z dokumenti »države Palestina«, ko so jih lastniki predložili pri vstopu v Izrael.Israel admits Gaza patients after dispute over 'Palestine' logo , Ha-Aretz am 13. Februar 2014
Uprava dobiva obsežne subvencije od Evropske unije in ZDA ter odškodnine od Izraela. Tradicionalno je glavni donator EU, Nemčija prispeva 20 odstotkov. V letu 2011 je bilo skupaj namenjenih 830 milijonov evrov.Auswärtiges Amt, Hilfe für Palästinensische Gebiete 6. September 2012
Uprava ima policijske enote s približno 40.000 do 80.000 zaposlenih, ki imajo oklepna vozila in avtomatsko orožje. Zunanje ministrstvo Nemčije tako od leta 2008 dalje podpira palestinsko civilno policijo med drugim z novimi vozili za nujne primere.
Volitve Od ustanovitve Palestinske uprave leta 1993 se je volilo le dvakrat. Vse druge načrtovane volitve so zaradi različnih razlogov preložili.
Leta 1996 so potekale volitve predsednika in legislativnih organov. Naslednje volitve so načrtovali za leto 2001, a do njih ni prišlo. Po smrti predsednika Jaserja Arafata je bil datum volitev postavljen na 9. januar 2005. Na teh predsedniških volitvah so Palestinci za novega predsednika palestinskih oblasti izvolili Mahmuda Abasa ..
10. maja 2004 je palestinska vlada prvič razpisala lokalne volitve. Lokalni župani trenutno niso izvoljeni, temveč so imenovani na centralni ravni. Avgusta 2004 naj bi bile volitve v Jerihu, nato pa še v nekaterih mestih na območju Gaze. Julija 2004 so tudi te volitve preložili.
Parlamentarne volitve so poleti 2005 razpisali za 25. januar 2006. Po začetni negotovosti glede tega, ali se bodo Palestinci v arabskem vzhodnem delu Jeruzalema (ki ga Izrael šteje za priključeno, ne okupirano ozemlje) lahko udeležili teh volitev, je Mahmud Abas zagrozil, da bo volitve v celoti odpovedal. Po pritisku ameriške vlade pa se je izraelska vlada 15. januarja 2006, deset dni pred predvidenim datumom volitev, strinjala in volivcem v vzhodnem Jeruzalemu dovolila glasovati na nekaterih poštah..
Rezultati volitev 25. januarja 2006
Hamas : 74 sedežev Fatah : 45 sedežev Ljudska fronta za osvoboditev Palestine : 3 sedeži Neodvisna palestinska stranka ( PNI in neodvisni): 2 sedeža Tretji način : 2 sedeža Badeel (volilna platforma, ki jo sestavljajo DFLP, PPP in FIDA): 2 sedeža Neodvisni kandidati: 4 mesta