Pojem goriškega somestja zaobjema čezmejno slovensko-italijansko multikulturno teritorialno območje mest Nova Gorica (SLO), Gorica (ITA) in Šempeter pri Gorici (SLO), ki vsega skupaj združuje preko 60.000 prebivalcev, kar predstavlja enega večjih urbanih centrov tako v Zahodni Sloveniji kot v deželi Furlaniji - Julijski krajini. Že od nekdaj je območje uveljavljeno kot središče v širšem pomenu, saj se nahaja na Goriškem polju na stičišču več naravnih enot - Posočja, Vipavske doline, Goriškega krasa, Goriških Brd, ... V kontekstu Primorske predstavlja enega od treh pokrajinskih središč, poleg Trsta in Kopra.
Nekoč enotno goriško ozemlje, ki je bilo v povojnem času razparcelirano in nenaravno razdeljeno med dve nazorsko zelo različni entiteti, se v sodobnem času zopet sestavlja kot enotno in povezano, med drugim tudi s pomočjo Evropskega združenja za teritorialno sodelovanje (EZTS GO), katerega so ustanovile Občina Gorica, Mestna občina Nova Gorica in Občina Šempeter - Vrtojba z namenom opredelitve in reševanja skupnih izzivov, ki bodo lahko prispevali k povečanju konkurenčnosti in privlačnosti čezmejnega območja.
Geografija
Lega Goriško tromestje, tudi Eurocity Gorica, je čezmejno urbano območje, ki zajema slovenski mesti Nova Gorica in Šempeter pri Gorici ter italijansko Gorico. Mesta so locirana ob reki Soči/Isonzo, na meji med Slovenijo in Italijo, in tvorijo eno združeno urbano območje z močno gospodarsko, kulturno in prometno povezanostjo. Geografsko območje je pretežno ravninsko z rahlimi griči, kar omogoča tesno urbanistično in infrastrukturno povezavo med mesti. Gorica predstavlja zgodovinsko središče z značilno srednjeveško arhitekturo, Nova Gorica je sodobno načrtovano mesto, Šempeter pa manjše predmestno naselje.
Podnebje Podnebje območja je zaledno submediteransko, s toplimi poletji in blagimi zimami. V povprečju pade na tem območju 1815 mm padavin letno in so razporejene skozi vse leto, rahlo več jih je spomladi in jeseni. Območje je izpostavljeno značilnim vetrovom: burja je hladen in suh severovzhodni veter, ki poleti osveži in pozimi okrepi občutek mraza, medtem ko vetrovi z jugozahoda prinašajo toplejše in vlažnejše zrake s Sredozemlja. Zaradi majhnih nadmorskih razlik so lokalne podnebne razlike minimalne, vendar je Šempeter nekoliko bolj izpostavljen vetrovom in prav tako Solkan, Gorica in Nova Gorica pa sta nekoliko toplejši pozimi. Povprečna letna temperatura je okoli 12 °C, poleti 22 °C ter pozimi 4 °C.
Predeli Sistematizacija po predelih ni uradna in sploh ni enotna, saj se med državama razlikuje. Slovenski sistem smatra navedene enote kot samostojna naselja, medtem ko so deli na italijanski strani priznani kot predeli (frazioni), nekateri pa so tudi samostojna naselja.
Nova Gorica
Nova Gorica (center) Solkan Kromberk Rožna Dolina Pristava Loke Ajševica Stara Gora Šmaver Sveta Gora
Gorica
center (centro storico) Grad (Castello) Stražišče (Straccis) Rojce (Campagnuzza) Placuta (Piazzutta) Svetogorska četrt (Montesanto) Solkansko polje (Campi di Salcano) Podturn (San Rocco) Sveta Ana (Sant'Anna) Oslavje (Oslavia) Pevma (Piuma) Podgora (Piedimonte del Calvario) Ločnik (Lucinico) Štandrež (Sant'Andrea)
Šempeter
Šempeter (center) Vrtojba
Zgodovina
Infrastruktura
Cestni promet Glavni nosilec cestnega prometa na tem območju je avtocesta A34 Vileš-Gorica, ki se na slovenski strani nadaljuje v smeri proti notranjosti države kot hitra cesta H4 Razdrto-Vrtojba. Skupaj ustvarjata severno povezavo med italijansko avtocesto A4 Torino-Trst ter slovensko avtocesto A1 Šentilj-Srmin. Mesto se na to os navezuje preko petih priključkov: Majnica (zahod), Gorica (center), Vrtojba, Šempeter in Vogrsko (vzhod).
Na italijanski strani so glavne cestne povezave državna cesta SS55 v smeri Devina in Trsta, regionalna cesta SR56, ki Gorico povezuje s Krminom in Vidmom, ter regionalna cesta SR351 do Červinjana. V Sloveniji glavna cesta 103 povezuje Goriško s severnim Posočjem, glavna cesta 204 vodi do Sežane, cesta 444 pa gre proti Notranjski. sličica|432x432_pik|Goriško železniško vozlišče
Železniški promet Čez ozemlje poteka trasa Bohinjske proge, tako Bohinjski del (Jesenice-Nova Gorica), kot tudi Kraški del (Nova Gorica-Sežana), pa tudi linija iz Vidma do Trsta na italijanski strani. Oba glavna voda z glavno postajo Nova Gorica v Sloveniji ter postajo Gorizia Centrale v Italiji se vmes čez Šempeter in Štandrež povežeta v obliki črke H, a zaradi nedokončanih veznih lokov na obeh straneh trenutno ni vzpostavljenega mednarodnega potniškega prometa. Vendar pa se v prihodnje pričakuje izvedba take nadgradnje tako za potrebe daljinskega potniškega in tovornega prometa kot tudi mestne železniške linije. Proga v smeri proti Sežani se v Prvačini odcepi še za Ajdovščino in je ponovno aktivna za potniški promet.
Kolesarska infrastruktura Geografske danosti za kolesarjenje so na tem območju idealne - tako z vidika reliefa, podnebja in tudi razdalj. Kolesarsko omrežje je dodobra razvito tako znotraj mesta kot tudi navzven, kjer se navezuje na regionalno čezmejno kolesarsko mrežo.
Za potrebe mestnega kolesarjenja je na voljo sistem za izposojo koles Go2Go, ki ga upravlja podjetje Nomago.
Avtobusni promet Na italijanski strani mestni in regionalni avtobusni promet gravitira okoli intermodalnega centra Centro Intermodale Passeggeri (krajše CIP), ki se nahaja pri železniški postaji Gorizia Centrale. Mestni avtobusi povezujejo center mesta s predmestji, medtem ko regionalne linije omogočajo povezave z okoliškimi kraji in mesti, kot so Tržič, Ronki, Trst, Gradež in druge destinacije v Furlaniji - Julijski krajini. Upravitelj avtobusnega prometa je APT Gorizia. Na slovenski strani je avtobusni terminal Glavna avtobusna postaja Nova Gorica, kjer se končujejo linije iz Posočja, Brd, Vipavske doline in Krasa ter povezave s preostalimi mesti v Sloveniji. Tik ob postaji se nahaja tudi glavno mestno avtobusno postajališče, krajše MAP. Upravitelj mestnega prometa je podjetje Nomago, ki ima tudi koncesijo za večino medkrajevnih linij.
Italijanske mestne linije so:
Linija 1: Štandrež – CIP – Montesanto Linija 2: Glavna pošta – Moš – bolnišnica – Glavna pošta Linija 3: Glavna pošta – Stražišče – Bolnišnica – Glavna pošta Linija 4: Moš – Glavna pošta Linija 5: Glavna pošta – Bolnišnica – Stražišče – Glavna pošta Linija 6: Sv. Ana – Bolnišnica – Glavna pošta – Pokopališče – Industrijska cona / ulica Fermi Linija 8: CIP – Univerza (via Alviano) – Bolnišnica – CIP Linija N (nočna linija): povezuje železniško postajo z različnimi predeli mesta (deli trase linije 1 in 3, odvisno od poti)
Slovenske:
Linija 1: (Vrtojba) – Šempeter – Rožna Dolina – MAP – Prvomajska – IX. Korpus – Solkan Linija 2: (Vrtojba) – Šempeter – Rožna Dolina – MAP – Cankarjeva – Lavričeva – M. Štrukelj – Solkan Linija 4: (Vrtojba) – Šempeter – Rožna Dolina – MAP – Cankarjeva – Lavričeva – Loke – Stara Gora pokopališče
Mednarodni liniji:
Linija INT: CIP – ŽP Nova Gorica – Lavričeva – AP Nova Gorica Linija ML: CIP – ŽP Nova Gorica – Solkan – MAP – Šempeter – CIP
Letališča Na skrajnem jugu Gorice se nahaja manjše civilno letališče Gorica (Aeroporto Duca D'Aosta), ki pa danes ni v redni uporabi in v fazi delne prekvalifikacije.
Hitro dostopno je Letališče Trst (Trieste Airport) v Ronkah, bodisi z vlakom ali direktnimi linijami G01 ter GT1, in ima pravzaprav vlogo regionalnega letališča za Primorsko in Furlanijo ter širše. V bližini se nahaja še Letališče Jožeta Pučnika Ljubljana ter mednarodni letališči v Benetkah in Trevisu.
Mejni prehodi
mejni prehod Vrtojba - Štandrež/Sant'Andrea (avtocestni) mejni prehod Rožna Dolina - Rdeča hiša/Casa Rossa mejni prehod Erjavčeva ulica - Škabrijelova ulica/Via San Gabriele mejni prehod Solkan - Svetogorska ulica/Via Monte Santo mejni prehod Šempeter - Šempetrska ulica/Via Vittorio Veneto mejni prehod Rafut mejni prehod Solkansko polje Trg Evrope železniški mejni prehod
Prizorišča Območje ima več pomembnih športnih, zabavnih in večnamenskih prizorišč, kjer potekajo športne tekme, koncerti, kulturni dogodki in prireditve večjega obsega. Poleg osrednjih kulturnih domov so pomembna predvsem stadioni, večnamenske dvorane ter odprta prizorišča za koncerte.
Mestni stadion v Športnem parku Nova Gorica je največji nogometni stadion Goriške. Ima približno 3.000 sedežev in služi kot domače igrišče nogometnega kluba ND Gorica. Poleg nogometa se uporablja tudi za druge športne in lokalne prireditve. Stadion Enzo Bearzot se nahaja v četrti Campagnuzza. Sedanja kapaciteta je približno 1.000 gledalcev, saj so bile tribune v preteklosti zmanjšane, in je domači teren kluba A.S.D. Pro Gorizia.
PalaBigot je večnamenska športna dvorana v Gorici, ki je bila v celoti prenovljena v letih 2023–2025. V konfiguraciji za športne dogodke sprejme približno 3.700 gledalcev, za koncerte in druge prireditve pa okoli 4.300. Uporablja se za košarko, večje dvoranske športne dogodke ter glasbene in zabavne prireditve. Večnamensko središče na slovenski strani regije, Športni center Šempeter-Vrtojba, združuje športno dvorano, trim prostore in zunanja igrišča. Dvorana sprejme približno 1.000 do 1.500 gledalcev, odvisno od postavitve. Uporablja se za košarko, rokomet, odbojko ter razne prireditve.
Goriški amfiteater SNG s kapaciteto približno 400–500 sedežev omogoča poletne prireditve na prostem in je del kulturnega programa SNG Nova Gorica, pogosto v sklopu festivalskih dogodkov ali poletnih koncertov.
Arena Casa Rossa oziroma prireditveni prostor na območju Trga pri Rdeči hiši je največje urejeno odprto prizorišče za koncerte v mestu. Na večjih dogodkih lahko sprejme do približno 10.000 obiskovalcev, odvisno od postavitve in varnostnih omejitev. Uporablja se za koncerte v sklopu čezmejnih projektov, mednarodnih festivalov in priložnostnih večjih glasbenih dogodkov.
Na območju letališča Duca d’Aosta v Gorici poteka vzpostavitev velikega odprtega prizorišča za množične koncerte in prireditve, imenovanega Campovolo Gorizia, zasnovanega po vzoru italijanskega Campovola v Reggio Emiliji. Po načrtih naj bi prostor omogočal prireditve z več desettisoč obiskovalci, predvsem v okviru velikih koncertov in festivalskih dogodkov. Projekt je še v razvoju.
Družba
Demografija
Jeziki in narečja
Vera
Kultura
Mediji Na širšem Goriškem in Primorskem deluje raznoliko medijsko okolje, ki povezuje italijansko in slovensko govorno območje. Med tiskanimi mediji ima pomembno vlogo italijanski dnevnik Il Piccolo, ki redno poroča o dogajanju v Gorici in širši Furlaniji – Julijski krajini. Posebno mesto ima tudi Vita Nuova, tednik z versko-kulturno vsebino, ki nagovarja predvsem goriško skupnost. Lokalno dogajanje podrobneje spremljata spletni časnik Il Goriziano in spletni portal La Gazzetta di Gorizia. Med najpomembnejše slovenske tiskane medije spadata Primorske novice, regionalni dnevnik za celotno Primorsko, ter Primorski dnevnik, slovenski dnevnik, ki izhaja v Italiji in je ključen za slovensko manjšino v Goriški pokrajini.
Radijski mediji imajo na obeh straneh meje pomembno vlogo pri obveščanju prebivalcev. V italijanskem prostoru je zelo poslušana Radio Punto Zero Tre Venezie, ena najmočnejših regionalnih postaj, ki dobro pokriva Goriško. Del italijanske javne radiotelevizije je RAI Radio FVG, ki regionalne vsebine pripravlja v italijanščini. Na slovenski strani deluje Radio Koper, osrednji regionalni radio RTV Slovenija. Pomemben lokalni glas severnoprimorske regije pa je tudi Radio Robin, ki oddaja iz Nove Gorice in se osredotoča na vsakdanje dogajanje v regiji.
Televizijski mediji dodatno povezujejo čezmejni prostor. Italijanski RAI Friuli Venezia Giulia pripravlja regionalne TV programe s poudarkom na Goriški in obmejnem prostoru, medtem ko slovenski TV Koper–Capodistria kot del RTV Slovenija prav tako nagovarja gledalce na obeh straneh meje.
Kulturne ustanove
Gledališča in kulturni centri
SNG Nova Gorica