LXIV. Kurentovanje "Kurentova hiša" zraven gledališča(zgradba z rahlo zelenkasto fasado skrajno desno) Osnovni podatki Datum: 3.–13. februar 2024 Kraj: Ptuj, Slovenija Organizator: Javni zavod Ptuj 19. princ karnevala: Glavni etnografski lik: Kurent (Korant) Skupni obisk: 100.000 ljudi Častni pokrovitelj Marko Lotrič(predsednik državnega sveta) Otvoritvena etnografska povorka 3. februar (obisk) : 15.000 ljudi Mednarodna karnevalska povorka 11. februar (obisk) : 20,000+ ljudi Rekord (2011): 65.000 ljudi Nagrajene karnevalske skupine 1. nagrada: »Otyken Sibirija« 2. nagrada: »Polinezijci s Tiki bogovi« 3. nagrada: »Šterntalčani«
Kurentovanje 2024 je bil štiriinšestdeseti uradni ptujski karneval, med 3. in 13. februarjem, z enajstdnevnim dogajanjem, kot glavni organizator Javni zavod Ptuj v sodelovanju z MO Ptuj.
Gre za enega najbolj prepoznavnih in mednarodno uveljavljenih karnevalov v Evropi, pa tudi širše. Od leta 2017 je Kurentovo obredje vpisano na seznam nesnovne kulturne dediščine UNESCO. Vsakoletni vrhunec je Mednarodna karnevalska povorka na pustno nedeljo, z povprečno 50.000 obiskovalci.
Letošnja sprememba oziroma novost je prestavitev nočnega spektakla iz pustnega petka na pustno soboto in pa novo izvoljeni, že 19. princ ptujskega karnevala, Francesco Guffante, ptujski mestni sodnik.
Častni pokrovitelj Kurentovanja je bil Marko Lotrič, predsednik Državnega sveta Republike Slovenije.
Dogodek je bil razdeljen na dva ločena dela: karnevalsko/etnografski prikaz mask in komercialni program.
V 11 dneh je na vseh povorkah in prikazih nastopilo skupaj 6,800 etnografskih in karnevalskih mask.
Letos so "MESTNI" PUSTNI KORZO na novo preimenovali v "SOBOTNI" PUSTNI KORZO.
Spored kurentovanja Vsak večer med 4. in 12. februarjem so ob 18. uri so v mestu nastopali tudi kurenti (koranti).
Uvod v pustni čas OdDogodekDanObisk200123. kurentov (korantov) skokPolnočno obredje ob ognju na Zokijevi domačiji v Budini (Svečnica – 2. na 3. februar) +1.000kurentov
Glavni tradicionalni dogodki OdDogodekDanObiskEtnografski in karnevalski sprevodi199827. otvoritvena etnografska povorkapredpustna sobota (3.2.) 15.000 20178. dan kurentovih (korantovih) skupin pustna sreda (7.2.) več tisoč 11. pustni korzopustna sobota (10.2.) več tisoč 201320159. nočni spektakelveč tisoč 196064. mednarodna karnevalska povorkapustna nedelja (11.2.) + 20.000 12. povorka otrok iz vrtcevpustni ponedeljek (12.2.) N/A 64. pokop pustapustni torek (13.2.) več tisoč
Večerni prikazi ptujskih etnografskih likov DatumLikiDanV starem mestnem jedru vsak dan ob 18. uri(na pustno soboto izjemoma ob 12.30)4.2.Pokači, Ruse, Kurenti in Korantipredpustna nedelja 5.2.Orači, Baba deda nosi, Kurenti in Korantipredpustni ponedeljek 6.2.Cigani, Kurenti in Korantipredpustni torek 8.2.Kopjaši, Piceki, Vile, Tlačani, Medvedi, Kurenti in Korantipustni četrtek 9.2.Jürek in rabolj, Ploharji, Kurenti in Korantipustni petek 10.2.Kurenti in Korantipustna sobota 12.2.Kurenti in Korantipustni ponedeljek
Spremljevalni program OdDobrodelni kuharski dogodekDanObisk200619. Obarjadapredpustna sobota (3.2.) 8.000 OdSlikarstvoDan200916. Ex temporeLikovna kolonijapredpustna sobota (3.2.) Otvoritev razstavepustna sobota (10.2.) OdŠtudentski dogodekDan200024. Kurentanc(Arena Campus Sava Ptuj)pustni petek (9.2.)
Glavni dogodki
23. Kurentov skok (2.2.–3.2) Zvonko Križaj (Matevž Zoki II) je hotel obuditi običaj iz otroštva, ko so si njegov oče in sosedje ob Svečnici točno ob polnoči, prvič nadeli zvonce.
Je obredni ples kurentov ob ognju, ki se zgodi vedno na Svečnico, točno ob polnoči na prehodu iz 2. na 3. februar, ki si ga je 2. karnevalski princ Matevž Zoki II. leta 2001 izmislil, oziroma obudil star običaj iz svojega domačega okoliša. Zato vse od tedaj na njegovi domačiji v Budini, nedaleč stran od Ptujske rance in tik pod Ptujskim jezerom, zdaj že tradicionalno vsako leto ta čas poteka ta dogodek. Na njem se zbere tudi več sto kurentov in je uvod (čeprav neuraden) v celotno pustno dogajanje, saj je to povsem samostojen in ločen ljudski dogodek, ki ni povezan z uradnim karnevalom. Za ta dogodek je značilno, da si kurenti ne nadenejo kožuha in maske, gor si dajo le zvonce, ježevke in gamaše. Zbralo se je čez 1000 kurentov.
27. Otvoritvena etnografska povorka (3.2.) Medcelinsko srečanje etnografskih pustnih likov poteka že od leta 1998, zmeraj na predpustno soboto dopoldan ob 11. uri, kot otvoritvena povorka v 11 dnevno karnevalsko pustno dogajanje. Na njem nastopajo samo tradicionalni etnografski pustni liki iz več evropskih držav. Poleg naših domačih likov kot so kurenti (koranti), baba nosi deda, pokači, ploharji, ruse, piceki, nagajivi medved, orači, vile in pustni plesači, nastopajo še tradicionalne pustne šeme iz tujine kot so Avstrija, Italija, Severna Makedonija, Bolgarija, Hrvaška itd.
Na otvoritveni etno povorki je pred približno 15.000 gledalci sodelovalo skupaj 2,139 nastopajočih iz 76 skupin. Dd tega kar 35 skupin kurentov (skupaj jih je nastopilo 900 oziroma, ki so rožljali z 4.500 zvonci hkrati), bilo je pa tudi 10 etnografskih skupin iz Slovenije in še 4 iz tujine.
1. Pihalni orkester Ptuj 2. Princ karnevala s prinčevimi trgovci 3. Pokači (Tržec, Pobrežje, Župečja vas) 4. Kopjaši (Markovci) 5. Vile (Markovci) 6. Piceki (KUD Baron Muretinci) 7. Jürek in Rabolj (Dolena) 8. Medvedi (Markovci) 9. Ploharji (Cirkovce) 10. Pobreški plesači (Pobrežje, Videm) 11. Baba deda nosi (Soviče-Dravci) 12. Orači (Markovci, Rogoznica, Leskovec, Lancova vas, Podvinci) 13. Rudarji (Sodinci) 14. Tlačani (Spuhlja) 15. Zeliščarke (Draženci) 16. Kurenti in Koranti (930 kurentov iz 35 različnih društev) – Kurenti Etno MMXV Ptuj – KD Rogoznica (sekcija Koranti) – Kurenti Center Ptuj – E.K.D. veseli Korant – Etnografsko društvo Zvonec – Kurenti Maribor Pobrežje – Društvo Kurenti Ptuj 1 – Koranti Kornunt – KD Folklorno društvo Spuhlja – Društvo Koranti Poetovio Ptuj – Skupina Korantov 311 Ptuj – Veseli Kurenti – Ptuj SKI Kurent Klub – Folklorno društvo Lancova vas (sekcija Koranti) – Etnografsko društvo Kurenti Dioniz (Majšperk) – Koranti Sobetinci – T.D. Koranti Pobrežje (Videm pri Ptuju) – Kulturno, turistično in etnografsko društvo Korantov DEMONI – Koranti Breg – Društvo Koranti Podlehnik – Društvo "Koranti Generacij" – Koranti Grajena – PSC Koranti – Etnografsko društvo Novi Koranti 94 – Etnografsko društvo Ježevka – Etnografsk0 društvo Korant Klub Spomin – Etnografsk0 društvo Koranti Jezero – Etnografsk0 društvo Korantov Duh – TeDe Korant Klub Turnišče Draženci – Etnografsko društvo Maribor – Društvo Miklavški Koranti – Društvo korant Podvinci – Etnografsko društvo Kurent – Koranti Duplek – Etnografsk0 društvo Koranti Hajdina
17. Škoromomati (Hrušica) 18. Šjme Vrbovo (Ilirska Bistrica) 19. Pustarji (Grgarske Ravne) 20. Liški pustje (Kanal ob Soči) 21. Sevski potecini (Cerknica) 22. Obrški prutarji (Dobova) 23. Butalci (Cerknica) 24. Tresimirji in Koši Šoštanjski (Dobova) 25. Pust Mozirski (Mozirje) 26. Kungoški Parkli (Kungota) 27. Baranjske buše (Baranja, Hrvaška) 28. Srakarski zvončari (Sračinec, Hrvaška) 29. Grobniški dondolaši (Čavle, Hrvaška) 30. Su Maimulu (Sardinija, Italija) 31. Cigani (ED Cigani Dornava, TED Lükari Dornava)
19. Obarjada (3.2.) Od 2006 se na predpustno soboto, na pobudo Slavka Visenjaka iz Perutnine Ptuj, istočasno z otvoritveno etnografsko povorko na Novem trgu (prej na dvorišču Ptujske kleti, Minoritskega samostana in Mestne tržnice) odvija dobrodelna piščančja "Obarjada", kjer vsako leto kuhajo obaro, ki jo vsako leto organizira Lions klub. Izkupiček od prodaje več tisoč prodanih obar gre v dobrodelne namene, prvotno namenjen slepim in slabovidnim.
Med 9. in 16. uro je na Novem trgu potekala že 19. Obarjada, kjer so letos ponovno z obiskom okrog 8.000 ljudi, zbrali rekordnih 36,895 evrov.
8. Dan kurentovih skupin (7.2.) Dan kurentovih (korantovih) skupin je relativna novost. Poteka od 2017, na pustno sredo in ga organizira Zveza društev kurentov. Gre izključno za večerni nastop kurentov, ko se v starem mestnem jedru zbere na stotine kurentov. Letos se je zbralo 750 kurentov in na tisoče obiskovalcev.
11. Sobotni pustni korzo (10.2.) Sobotni (predtem mestni) pustni korzo redno poteka šele od leta 2013 na pustno soboto, saj so ga po dolgem času obudili na 140. obletnico prvega zabeleženega ptujskega mestnega korza iz leta 1873. Na njem nastopajo zgolj gosposki meščani in dame, precej podobno Beneškim maskam.
Tudi letos je na pustno soboto dopoldan navdušil sobotni pustni korzo, kakor so ga preimenovali in ne več "mestni" pustni korzo.
9. Nočni spektakel (10.2.) Nočni spektakel poteka od leta 2015, letos po novem na pustno soboto, kjer nastopajo le demonske maske kot so krampusi, hudiči, parklji, zombiji...
64. Mednarodna karnevalska povorka (11.2.) Osrednja mednarodna karnevalska povorka je vrhunec vsakoletnega kurentovanja, ki poteka na pustno nedeljo popoldan. Na njej pa nastopa po več tisoč etnografskih in ostalih pustnih mask, tako domačih kot številnih šem iz ostalih evropskih držav, najboljše maske pa so tudi nagrajene. Na njej se zbere v povprečju 50.000 obiskovalcev iz vseh koncev Slovenije, pa tudi iz tujine. To je ena največjih in najpomembnejših povork v Evropi in svetu. V letu 2011 pa se je na glavni mednarodni nedeljski povorki zbralo kar 65.000 ljudi, absolutni rekord, ki še do danes ni bil presežen.
Zaradi skrajšane trase zaradi močnega dežja, ki je na srečo pred načrtovanim dogodkom na srečo ponehal, se je zbralo nekoliko manj ljudi kot prejšnja leta, a še vedno čez 20.000 ljudi. V povorki pa je sodelovalo nekaj čez 2,600 nastopajočih iz 73 skupin (prvotno načrtovanih 2,740 nastopajočih iz 74 skupin), od tega 30 skupin kurentov, 9 karnevalskih skupin (prvotno 10) v tekmovalnem delu in 7 tujih skupin. Vseh pet ptujskih osnovnih šol Mladika, Breg, Olga Meglič, Ljudski vrt in Ljudevita Pivka se je odločilo za skupno masko na mednarodni povorki, a so zaradi vremenske napovedi udeležbo zadnji hip odpovedali. Zaradi napovedanega dežja, ki ga na srečo sicer ni bilo, je bila osrednja karnevalska povorka skrajšana (štart na Vinarskem trgu), brez prvotno začrtane Potrčeve in Trstenjakove. Prvič v zgodovini pa je bil, ravno zaradi vremena na čelu povorke prestavljen nastop kurentov. Najštevilčnejša karnevalska skupina »Otyken Sibirija« (Bukovci) je osvojila prvo nagrado za najboljšo masko.
ETNOGRAFSKI DEL; 1. Pihalni orkester Ptuj 2. Princ karnevala s prinčevimi trgovci 3. Pokači (Pobrežje pri Vidmu) 4. Kopjaši (Markovci) 5. Vile (Markovci) 6. Jürek in Rabolj (Dolena) 7. Pokači (Župečja vas) 8. Ploharji (Cirkovce) 9. Piceki (Nova vas pri Markovcih) 10. Pokači (Tržec) 11. Tlačani (Spuhlja) 12. Baba deda nosi (Soviče-Dravci) 13. Orači (Lancova vas, Leskovec, Mali Okič, Dornava, Kicar, Podlehnik) 14. Ruse Center 15. Kurenti in Koranti – izjemoma in prvič v zgodovini prestavljeni na čelo povorke 16. Cigani (ED Cigani Dornava, TED Lükari Dornava) 17. Survakari (Pernik) 18. Djalamari (Kavadarci) 19. Lola (Sighisoara) 20. Čarojice (Banja Luka) 21. Sitnan (Banska Štiavnica) 22. Perchten (Burghausen) 23. Pavi (Cestica) KARNEVALSKI DEL; 24. Bavarci-Oktoberfest (Pihalna godba Markovci) 25. Veseli klovni 26. Hüjdi vragi 27. Lectova srca (OŠ O. Meglič, Mladika, Breg, Ljudski Vrt, L. Pivka) – edina skupina, ki je odpovedala udeležbo 28. Otyken Sibirija (Bukovci mladina) 29. Pink Show (KUD Maska Stojnci) 30. Go – Car – Go! Bo kar bo! (Strojna šola Ptuj) 31. Šterntalčani (KUD Vetrnice) 32. Raizgrani zobki (Društvo Kocil) 33. Eskimi (Športno društvo Moškanjci) 34. Polinezijci s Tiki bogovi (Karnevalska skupina Mala vas) 35. Mesto Agrabah (Karnevalska skupina Bukovci-Vopošnica) 36. Pravljični plesalci (TED Sodinci) 37. Gusarjeve papige (Moškanjci) 38. Made in ADS
12. Povorka otrok iz vrtcev (12.2.)