Danelaw (/ˈdeɪnˌlɔː/), znan tudi kot Danelagh (; stara angleščina Dena lagu) je bil del Anglije, v katerem so veljali zakoni Dancev"staroangleška beseda Dene ("Danci") se običajno nanaša na Skandinavce katere koli vrste; večina osvajalcev je bila res Dancev (vzhodnonordijskih govorcev), vendar so bili med njimi tudi Norvežani (zahodnonordijski govorci)." Lass, Roger, Old English: A Historical Linguistic Companion, sstr. 187, op. 12. Cambridge University Press, 1994. in prevladovali nad anglosaškimi zakoni. Danelaw je v nasprotju z zahodnosaškim pravom in pravom Mercije. Izraz je bil prvič omenjen v začetku 11. stoletja kot Dena lage. Območja, ki so sestavljala Danelaw, ležijo v severni in vzhodni Angliji, kjer so dolgo živeli Danci in drugi Nordijci.
Danelaw izvira iz invazije velike poganske vojske v Anglijo leta 865, vendar se izraz ni uporabljal za opis geografskega območja do 11. stoletja. Z naraščanjem prebivalstva in produktivnosti v Skandinaviji so vikinški bojevniki, ki so iskali zaklad in slavo na bližnjih britanskih otokih, »nadaljevali orati in se preživljati«, po besedah Anglosaške kronike iz leta 876.Quoted by Richard Hall, Viking Age Archaeology (series Shire Archaeology), 2010:22; Gwyn Jones, A History of the Vikings. Revised ed. Oxford: Oxford University Press, 1984: 221.
Danelaw lahko opiše nabor pravnih izrazov in definicij, ustvarjenih v pogodbah med Alfredom Velikim, kraljem Wessexa, in Guthrumom, danskim vojskovodjo, napisanih po Guthrumovem porazu v bitki pri Edingtonu leta 878.
Leta 886 je bila formalizirana pogodba med Alfredom in Guthrumom, ki je določala meje njunih kraljestev z določbami o miroljubnih odnosih med Angleži in Vikingi. Na jezik, ki se govori v Angliji, je vplival ta spopad kultur, s pojavom anglo-nordijskih narečij.
Danelaw je v grobem obsegal teh sodobnih 15 okrožij: Leicestershire, Yorkshire, Nottinghamshire, Derbyshire, Lincolnshire, Essex, Cambridgeshire, Suffolk, Norfolk, Northamptonshire, Huntingdonshire, Bedfordshire, Hertfordshire, Middlesex in Buckinghamshire.K. Holman, The Northern Conquest: Vikings in Britain and Ireland, p. 157S. Thomason, T. Kaufman, Language Contact, Creolisation and Genetic Linguistics, p. 362The Blackwell Encyclopedia of Anglo-Saxon England, ed. Michael Lapidge (2008), p. 136
Ozadje
Skandinavski York Od okoli leta 800 so bili valovi nordijskih napadov na obale Britanije in Irske. Leta 865 so Danci namesto plenitve izkrcali veliko vojsko v Vzhodni Angliji, z namenom osvojitve štirih anglosaških kraljestev v Angliji. Vojske različnih danskih voditeljev so sodelovale, da bi ustvarile eno združeno silo pod vodstvom, ki je vključevalo Halfdana Ragnarssona in Ivarja Brez kosti, sinova legendarnega vikinškega vodje Ragnarja Lodbroka.Sawyer. The Oxford Illustrated History of the Vikings. str. 52–55 Združena vojska je bila v analih opisana kot Velika poganska vojska.ASC 865 – English translation at project Gutenberg . Retrieved 16 January 2013 Po sklenitvi miru z lokalnim vzhodnoangleškim kraljem v zameno za konje se je Velika poganska vojska premaknila proti severu. Leta 867 so zavzeli Northumbrijo in njeno prestolnico York (»Jórvík«) ter premagali nedavno odstavljenega kralja Osberhta iz Northumbrije in uzurpatorja Ella iz Northumbrije. Danci so nato na prestol Northumbrije postavili Angleža, Ecgberhta I. iz Northumbrije, kot marionetnega vladarja.Flores Historiarum: Rogeri de Wendover, Chronica sive flores historiarum, pp. 298–299. ed. H. Coxe, Rolls Series, 84 (4 vols, 1841–42)
Kralj Etelred I. Wesseški in njegov brat Alfred Veliki sta vodila svojo vojsko proti Dancem pri Nottinghamu, vendar Danci niso hoteli zapustiti svojih utrdb. Kralj Burgred iz Mercije se je pogajal o miru z Ivarjem, pri čemer so Danci obdržali Nottingham v zameno za preostanek Mercije.
Pod Ivarjem Brez kosti so Danci leta 869 nadaljevali svojo invazijo s porazom nad kraljem Edmundom Vzhodne Anglije pri Hoxnu in osvojitvijo Vzhodne Anglije. Ponovno sta brata Etelred in Alfred poskušala ustaviti Ivarja tako, da sta napadla Dance pri Readingu. Odvrnili so jih z velikimi izgubami. Danci so jih zasledovali in 7. januarja 871 sta Etelred in Alfred premagala Dance v bitki pri Ashdownu. Danci so se umaknili v Basing v Hampshiru, kjer je Etelred napadel in bil nato poražen. Ivar je lahko sledil tej zmagi z drugo marca pri Meretumu (danes Marton, Wiltshire).
23. aprila 871 je kralj Etelred umrl in Alfred ga je nasledil kot kralj Wessexa. Njegova vojska je bila šibka in je bil prisiljen plačati davek Ivarju, da bi sklenil mir z Danci. Med tem mirom so se Danci obrnili proti severu in napadli Mercio, pohod, ki je trajal do leta 874. Med tem pohodom je umrl danski voditelj Ivar. Ivarja je nasledil Guthrum, ki je končal pohod proti Merciji. V desetih letih so Danci pridobili nadzor nad Vzhodno Anglijo, Northumbrio in Mercijo, pri čemer se je upiral le Wessex.
Guthrum in Danci so leta 876 sklenili mir z Wessexom, ko so zavzeli trdnjavi Wareham in Exeter. Alfred je oblegal Dance, ki so se bili prisiljeni predati, potem ko so v neurju izgubili okrepitve. Dve leti pozneje je Guthrum ponovno napadel Alfreda in ga presenetil z napadom na njegove sile, ki so prezimovale v Chippenhamu. Kralj Alfred je bil rešen, ko so dansko vojsko, ki je prihajala iz njegovega ozadja, uničile manjvredne sile v bitki pri Cynuitu.ASC 878 – English translation at project Gutenberg . Retrieved 9 June 2014 Sodobna lokacija Cynuita je sporna, vendar predlogi vključujejo Countisbury Hill, blizu gradu Lynmouth, Devon ali Kenwith Castle, Bideford, Devon, ali Cannington, blizu Bridgwaterja, Somerset. Alfred se je moral nekaj časa skrivati, preden se je v začetku leta 878 vrnil, da bi zbral vojsko in napadel Guthruma pri Edingtonu. Danci so bili poraženi in so se umaknili v Chippenham, kjer jih je kralj Alfred oblegal in jih kmalu prisilil k predaji. Kot izraz predaje je kralj Alfred zahteval, da se Guthrum krsti kot kristjan; kralj Alfred je bil njegov boter.Hadley, D. M. The Northern Danelaw: Its Social Structure, c. 800–1100. p. 310. Leicester University Press. 2000.
Edvard Starejši in njegova sestra Etelfled Mercijska, sta osvojila danska ozemlja v Midlandsu in Vzhodni Angliji v nizu pohodov v 910-ih; nekaterim danskim velmožem, ki so se podredili, je bilo dovoljeno obdržati svoja ozemlja.Lesley Abrams, 'Edward the Elder's Danelaw', in N. J. Higham & D. H. Hill eds, Edward the Elder 899–924, Routledge, 2001, pp. 138–139 Vikinška vladavina se je končala, ko je bil Erik Krvava sekira leta 954 pregnan iz Northumbrije.
Razlogi za valove priseljevanja so bili kompleksni in vezani na takratne politične razmere v Skandinaviji; zgodili so se, ko so vikinški naseljenci ugotavljali svojo prisotnost tudi na Hebridih, otoku Man, Orkneyjih, Shetlandih, Ferskih otokih, Irski, Islandiji, Grenlandiji, L'Anse aux Meadows, Franciji (Normandija), Baltiku, Rusiji in Ukrajini (glej Kijevska Rusija).
Knut in njegovi nasledniki
Danci niso opustili svojih načrtov glede Anglije. Od leta 1016 do 1035 je Knut Veliki vladal združenemu angleškemu kraljestvu, ki je bilo samo plod oživljajočega se Wessexa, kot del njegovega severnomorskega imperija, skupaj z Dansko, Norveško in delom Švedske. Knuta je po njegovi smrti v Angliji nasledil njegov sin Harold Zajčja noga, dokler ni umrl leta 1040, nato pa je prestol zasedel drugi Knutov sin, Hartaknut. Ker je bil Hartaknut že na danskem prestolu, je to ponovno združilo severnomorski imperij. Hartaknut je živel le še dve leti in od njegove smrti leta 1042 do leta 1066 se je monarhija vrnila angleški liniji na čelu z Edvardom Spovednikom.
Edvard je umrl januarja 1066 brez očitnega naslednika in angleški plemič Harold Godwinson je zasedel prestol. Kasneje istega leta sta dva tekmovalna kandidata za prestol v kratkem zaporedju vodila invazijo na Anglijo. Najprej je Harald Hardrada iz Norveške septembra zavzel York, vendar ga je Harold premagal v bitki pri Stamford Bridgeu v Yorkshiru. Nato je tri tedne pozneje Viljem Normandijski premagal Harolda v bitki pri Hastingsu v Sussexu in decembra sprejel podreditev Edgarja Etelinga, zadnjega v vrsti anglosaškega kraljevega nasledstva, pri Berkhamstedu.
Danelaw se je v zakonodaji pojavil šele v zgodnjem 12. stoletju z Leges Henrici Primi, kjer se omenja kot eden od zakonov skupaj s tistima Wessexa in Mercije, na katera je bila razdeljena Anglija.
Dansko-norveški konflikt v Severnem morju V 11. stoletju, ko je kralj Magnus I. Norveški osvobodil Norveško izpod rok Knuta Velikega, so pogoji mirovne pogodbe določali, da bo prvi od dveh kraljev Magnus (Norveška) in Harthacanut (Danska), ki bo umrl, svojo oblast zapustil kot dediščino drugemu. Ko se je Edvard Spoznavalec povzpel na prestol združene dansko-saške Anglije, je bila norveška vojska dvignjena iz vseh norveške kolonij na Britanskem otočju in napadla Edvardovo Anglijo v podporo Magnusu, po njegovi smrti pa je Anglijo njegovega brata Haralda Hardrada zahteval angleški prestol. Ob prevzemu Harolda Godwinsona po smrti Edvarda Spoznavalca je Hardrada s podporo Haroldovega brata Tostiga Godwinsona napadel Northumbrio in bil poražen v bitki pri Stamford Bridgeu, tri tedne pred zmago Viljema I. v bitki pri Hastingsu.
Kronologija 793 − Vikinški napad na Lindisfarne
800 − Valovi danskih napadov na obale Britanskega otočja
865 − Danski roparji so se najprej začeli naseljevati v Angliji. Pod vodstvom bratov Halfdana in Ivarja Brez kosti so prezimili v Vzhodni Angliji, kjer so zahtevali in prejeli davek v zameno za začasni mir. Od tam so se premaknili proti severu in napadli Northumbrio, ki je bila sredi državljanske vojne med odstavljenim kraljem Osberhtom in uzurpatorjem Ello. Danci so civilne nemire izkoristili kot priložnost, da zavzamejo York, ki so ga oplenili in požgali.
867 − Po izgubi Yorka sta Osberht in Ella sklenila zavezništvo proti Dancem. Izvedli so protinapad, vendar so Danci ubili tako Osberhta kot Ello in na Northumbrijski prestol postavili marionetnega kralja. V odgovor je kralj Ethelred iz Wessexa skupaj s svojim bratom Alfredom krenil proti Dancem, ki so bili nameščeni za utrdbami v Nottinghamu, vendar jih ni uspelo potegniti v bitko. Da bi sklenil mir, je mercijski kralj Burgred odstopil Nottingham Dancem v zameno za preostanek Mercije nemoten.
868 − Danci zavzamejo Nottingham
869 − Ivar Brez kosti se je vrnil in zahteval davek od kralja Edmunda iz Vzhodne Anglije
870 − Kralj Edmund je zavrnil Ivarjevo zahtevo. Ivar je premagal in ujel Edmunda pri Hoxnu ter dodal Vzhodno Anglijo območju, ki so ga nadzorovali Danci. Kralja Ethelred in Alfred sta napadla Dance pri Readingu, vendar sta bila odbita z velikimi izgubami. Danci so jih zasledovali.
871 − 7. januarja sta se Ethelred in Alfred postavila v Ashdown (na tem, kar je Berkshire/North Wessex Downs zdaj v Oxfordshiru). Ethelreda na začetku bitke ni bilo mogoče najti, ker je bil zaposlen z molitvijo v svojem šotoru, zato je Alfred vodil vojsko v bitko. Ethelred in Alfred sta premagala Dance, ki so med svoje izgube šteli pet jarlov (plemičev). Danci so se umaknili in postavili utrdbe v Basingstokeu v Hampshiru, le 23 km od Readinga. Ethelred je napadel danske utrdbe in bil poražen. Danci so sledili še eni zmagi marca pri Meretumu (danes Marton, Wiltshire).