sličica|Danes je na lemberški rotovž pritrjena bronasta roka pravice, ki je delo kiparja Mirsada Begića.Roke pravice oz. tržne roke so bile navadno nameščene na magistratu in predstavljajo simbol krvnega sodstva. Pozneje so pomenile še simbol privilegiranosti mesta ali trga med letnimi sejmi in tržnimi dnevi, ko je bila še posebej zagotovljena kazenskopravna zaščita,Nabergoj, T., Slovenske sodniške insignije, v: Sodniške insignije v evropskem in slovenskem pravnem izročilu (Ljubljana 2023), str. 40. sejemski mir je namreč s postroženimi kaznimi prepovedoval nasilje.Holcman, B., Kazensko-pravne in civilno-pravne določbe v rokah mestnega sodnika- sejemsko, mestno in židovsko sodišče, v: Ptujsko mestno pravo v srednjeevropskem prostoru: Mestni statut 1376 (Ptuj 1997), str. 300. Vsem, ki bi to kršili, je zagroženo s kaznijo 20 mark v zlatu.Klasinc, A., Ormož skozi stoletja v luči arhivskih virov, v: Ormož skozi stoletja (Maribor 1973), str. 64. Razvilo se je sejemsko sodstvo. Pristojnost deželskega sodnika je prikazana v privilegiju, ki ga je goriški grof 1365 podelil svojemu nižjemu plemstvu v Slovenski Marki, Metliki in Istri, in obsega poleg težjih še male kazenske zadeve, ki so se zgodile na sejmu. Na pomembnejših sejmih pa je delovalo posebno sejemsko sodišče, kot ga pozna Ptujski statut. Sejemska jurisdikcija je obsegala še nekakšno policijo, namenjeno preprečevanju izgredov.Vilfan, S.: Zgodovinska pravotvornost in Slovenci (Ljubljana 1996), str. 315 in 316. Cilj je bil zaščititi življenje in premoženje trgovcev ter kaznovati goljufe.Gruden, J.: Zgodovina slovenskega naroda (Celovec 1910-1916), str. 398. Na Ptuju so se v statutu 1376 odpovedali pravici do tujskega aresta, verjetno, da bi na sejem privabili tujce.Simič, V., Ptujski statut iz leta 1376, v: Ptujsko mestno pravo v srednjeevropskem prostoru: Mestni statut 1376 (Ptuj 1997), str. 22. Dolga Gora in Boč tvorita ozek prehod, ki ustvarja pomembno križišče cest in postojanko, iz katere se je razvil Lemberg.Strmšek, P.: Lemberg in Sladka Gora (Celje, 1937), str. 12. Trške pravice je dobil 1244.Krajevni leksikon dravske banovine (Ljubljana 1937), str. 605. Trški sodnik je imel pravico do krvnega sodstva, na kar nakazuje roka pravice z mečem, ki je bil včasih pozlačen, potem so ga prodali graškemu muzeju, nadomestil pa ga je lesen.Krajevni leksikon dravske banovine (Ljubljana 1937), str. 606. Pirchegger in Žontar pišeta tudi o železni lemberški roki pravice.Strmšek, P.: Lemberg in Sladka Gora (Celje, 1937), str. 12.Žontar, J., Tržna in obrtniška znamenja, v: Mladika: družinski list, let. 21, št. 8 (1940), str. 282. V 16. st. dobi kraj sejemske pravice.Strmšek, P.: Lemberg in Sladka Gora (Celje, 1937), str. 14. Občina do 1924 ni pobirala davkov, saj je vse potrebe krila z dohodki sejmov.Krajevni leksikon dravske banovine (Ljubljana 1937), str. 606. V spomin na nekdanje sejemske, trške in sodne privilegije so se ohranili roka pravice s prvotno sabljo, datirano okoli 1680, sramotilni steber ter ječa. Lemberški rotovž so 2006 razglasili za spomenik lokalnega pomena, 2010 pa prenovili in odprli za obiskovalce. Danes je nanj pritrjena bronasta roka pravice, ki je delo kiparja Mirsada Begića.
Ostale roke pravice na nekdanjih slovenskih tleh so lesene. Nahajajo se v Kranju, Kropi, Novem mestu, Pliberku, Velikovcu, Ljubljani, Laškem in na Ravnah na Koroškem.Žontar, J., Tržna in obrtniška znamenja, v: Mladika: družinski list, let. 21, št. 8 (1940), str. 282. Ljubljansko hrani Mestni muzej.Cizelj, D., Ljubljanski letni sejmi, v: Etnolog: Nova vrsta, let. 4=55, št. 1 (1994), str. 64. Na Ravnah na Koroškem so po 1338 ob trških potekali še sodni dnevi. Roko pravice so obešali na pročelje magistrata.Večko, M., Oder, K., Fikfak, A., Osojnik M.: Ravne na Koroškem: 750 let prve pisne omembe: 1248-750-1998 (Ravne na Koroškem 1998), str. 23. V Kranju so bili obiskovalci sejma varni pred pravnim postopanjem v civilnih in manjših kazenskih zadevah. Tržno roko so na mestno hišo izobešali od 15. stoletja naprej.Žibert, M., Tržna roka: zgodbe muzejskih predmetov, v: Gorenjski glas, let. 62, št. 62, (2011), str. 20. V Laškem so postavitev tržne roke, ki izvira iz 18. stoletja, oznanili s pohodom po mestu, piskačem, bobnarjem in strelom iz možnarja.Majcen, T., Trška roka pravice, v: Laški bilten, let. Št. 96, (2023), str. 29. Sklici
Kategorija:Sodstvo