Seznam hrvaških vladarjev zajema vse vladarje hrvaških dežel domačih ali tujih dinastij.
Zgodnje obdobje Prihod hrvatov na Balkan je opisan v več virih. Okoli 6. oziroma 7. stoletja naj bi na polotok Hrvati migrirali iz svoje pradomovine Bele Hrvaške (okoli današnje Galicije). Po legendi iz spisa De administrando imperio so se Hrvati selili pod poveljstvom petih bratov (Klukas, Lovelos, Kosenic, Muhlo in Hrvat) in dveh sester (Tuga in Buga), ter uspešno premagali in izgnali panonske Avare z območja rimske province Dalmacije.
Obstaja teorija po kateri naj bi Hrvati prejeli ime po enemu izmed bratov, Hrvatu, vendar ni potrjena. Pod vodstvom Porge so Hrvati začeli sprejemati krščanstvo.
Zgodnji vladarji (7. stoletje) Ime Vladavina OpombePorgin oče prva polovica 7. stoletja Voditelj med izgonom Avarov. Od cesarja Heraklija je prejel dovoljenje za naselitev v Dalmaciji.Porga prva polovica 7. stoletja Voditelj med sprejetjem krščanstva v času cesarja Heraklija in Konstansa II.
Knezi Spodnje Panonije (8. stoletje–896)
Slika Ime Začetek vladavine Konec vladavine Opombe Vojnomir Ljudevit Ratimir Braslav Mož Ventescele.
Kneževina Hrvaška (8. stoletje–925)
Slika Ime Začetek vladavine Konec vladavine Opombe 130x130_pikVišeslav Krstni kamen v Ninu ga omenja kot kneza, vendar območje vladanja ni omenjeno. Zaradi hrvaške poselitve Nina se šteje za hrvaškega kneza.Borna Višeslavov sin in vazal Karla Velikega. Nosil je naziv vojvode Guduščanov ter vojvode Dalmacije in Liburnije. Zaradi hrvaške naselitve teh območij se šteje za hrvaškega kneza. Vladislav 821 Bornin nečak. Ljudemisl Po nekaterih virih naj bi ubil Ljudevita Posavskega. Mislav Trpimirovići 128x128_pikTrpimir 864 Ustanovitelj dinastije Trpimirović. Zdeslav 864 864 Trpimirov sin. Domagojevići127x127_pikDomagoj 864 876 Odstavil Zdeslava. Iljko 876 878 Ubit med državljansko vojno.Trpimirovići Zdeslav 878 879 Odstavil Domagojevega sina. Maja 879 ga ubije Branimir.Domagojevići135x135_pikBranimir 879 Njegova žena Maruša je prva znana hrvaška vladarica.Trpimirovići 134x134_pikMuncimir 892 910 Trpimirov sin, znan tudi kot Mutimir. 124x124_pikTomislav 910 925
Hrvaški kralji (925–1102)
V pismu iz leta 925 papež Janez X. Tomislava I. naziva ko Rex Chroatorum (Kralj Hrvatov). Vsi nadaljnji hrvaški vladarji so nosili naziv kralja Hrvaške. To potrjuje tudi epigraf iz 10. stoletja z omembo Domaslave, prve znane hrvaške kraljice.
Slika Ime Začetek vladavine Konec vladavine OpombeTrpimirovići124x124_pik Tomislav I. 925 928 Verjetno Muncimirjev sin. Po njegovi smrti so državo ohromile državljanske vojne in del ozemlja, vključno z Bosno, je bil izgubljen. Naziv kralja (rex) temelji na dveh dokumentih:
pismo papeža Janeza X. iz leta 925 kjer je Tomislav omenjen kot Rex Croatorum (kralj Hrvatov) in transkript prvega Cerkvenega koncila v Splitu, kjer se prav tako omenja kot rex.
Omenja se tudi kot knez (princeps) in vojvoda (dux). Kljub temu se tradicionalno omenja kot kralj. Trpimir II. 928935Tomislavov sin ali mlajši brat 134x134_pik Krešimir I. 935945SIn Trpimira II. 135x135_pik Miroslav 945949Sin Krešimira I. 135x135_pik Krešimir II. 949969 Miroslavov mlajši brat. Sovladal je s svojo ženo Heleno Zadarsko. Med njegovo vladavino se je k Hrvaškemu kraljestvu vrnilo prej izgubljeno ozemlje. Po njegovi smrti leta 969 je Helena vladala kot regentka njunemu mladoletnemu sinu Štefanu Držislavu. Helena Zadarska 969976Kot regentka sinu Štefanu Držislavu vladala od leta 969 do svoje smrti leta 976. 136x136_pik Štefan Držislav 969997 Sin Krešimira II. in Helene Zadarske. V znak priznanosti Bizantinskega cesarja je prejel kraljeve insignije. Leta 988 ga je v Biogradu kronal splitski nadškof. Historia Salonitana Tomaža Arhidiakona ga omenja kot prvega kralja Hrvaške (rex), zaradi česar se sklepa, da je bil prvi kralj Hrvaške, ki je bil kronan.Thomas the Archdeacon: Historia Salonitana, caput 13. 134x134_pik Svetoslav Suronja 9971000 Najstarejši sin Štefana Držislava, od čigar je prejel naziv vojvode in bil določen za dediča, vendar sta ga odstavila brata Gojslav in Krešimir III. 133x133_pikGojslav 10001020Mlajši brat Svetoslava Suronje. Sovladal s Krešimirom III. 134x134_pik Krešimir III. 10001030 Mlajši brat Svetoslava Suronje. Sprva vladal skupaj z Gojslavom, po smrti slednjega pa sam. 136x136_pik Štefan I. 10301058 SIn Krešimira III. 133x133_pik Peter Krešimir IV. 10581074 Sin Štefana I. Med njegovo vladavino je Hrvaško kraljestvo doseglo svoj vrhunec. Proti koncu svoje vladavine je za naslednika določil Dimitrija Zvonimira, saj je bil sam brez otrok.Dimitrij Zvonimir 10751089 Bratranec Petra Krešimira IV. V znak priznanosti je od Svetega sedeža prejel kraljeve insignije. Kronan je bil leta 1075 ali 1076 v kronanjski baziliki sv. Petra in Mojzesa v Saloni. Okoli leta 1063 se je poročil s princeso Helen Lepo, hčerko ogrskega kralja Béle I. 132x132_pik Štefan II. 1089 1090/91 Sin Gojslava II., mlajšega brata Petra Krešimira IV. Slednjega naj bi nasledil, vendar so ljudstvo in duhovščina leta 1075 pristali na Dimitriju Zvonimiru. BIl je zadnji član rodbine Trpimirović in zadnji domači hrvaški kralj, ki je vladal celotnemu Hrvaškemu kraljestvu. Árpádovci Ladislav I. 10911095 Po smrti kralja Dimitrija Zvonimira leta 1089 je v Slavoniji vladal Ladislav I. Ogrski. Po smrti Štefana II. je zavzel velik del Hrvaške in leta 1091 prevzel naziv kralja Hrvaške, vendar ga je priznalo le ogrsko plemstvo. Prestol je zahteval zgolj iz dejstva, da je bila njegova sestra žena kralja Zvonimira, ki je umrl brez preživelih otrok. Ogrska nadvlada je bila tako dosežena šele z njegovim naslednikom Kolomanom. Med svojo vladavino je nečaka Álmoša z nazivom vojvode nastavil za namestnika (1091–1095). Snačići brezokvirja|132x132_pikPeter 1093/10951097Hrvaškega bana Petra Snačića so, tako kot njegovega strica Slavaca, ki je za kratek čas imel naziv kralja, za vladarja imenovali hrvaški plemiči. Prestol je zasedel ko so kraljestvo pretresale hudie napetosti. Za nadzor nad Hrvaško se je boril proti ogrskemu kralju Kolomanu, vendar je bil v bitki pri Gvozdu leta 1097 ubit. Bil je zadnji domači kralj Hrvaške. Od leta 1102 naprej so bili zaradi politične unije obeh kron ogrski kralji hkrati tudi hrvaški kralji.
Pod ogrsko krono (1102–1527)
Od leta 1102 je bil ogrski kralj s strinjanjem hrvaških plemičev tudi kralj Hrvaške.Catholic Encyclopedia Hrvaško sta nadzirala ban in sabor. Ladislav Neapeljski je Beneški republiki leta 1409 za 100.000 dukatov prodal pravico do Dalmacije.
Slika Ime Vladavina Soprog/a OpombeÁrpádovci Koloman 1102 - 3. februar 1116 Evfemija Kijevska Kralj Ogrske od leta 1095 in Hrvaške od leta 1102 do svoje smrti leta 1116. Koloman, ki so ga podprli panonski Hrvati, je v bitki pri Gvozdu premagal hrvaško-dalmatinsko plemiško vojsko, ki je podpirala Petra Snačića. Leta 1102 ga je kot kralja Hrvaške priznal sabor, istega leta pa je bil tudi kronan. Štefan III. (II) 3. februar 1116 - 3. april 1131 Hči Roberta Kapuanskega Kolomanov sin. Béla I. (II) 3. april 1131 - 13. februar 1141Helena Raška Stric Štefana III. in Kolomanov brat. Géza I. (II) 13. februar 1141 - 31. maj 1162 Evfrozina Kijevska (por. 1146) Sin Béle I. Štefan IV. (III) 31. maj 1162 - 4. marec 1172Agneza Avstrijska (por. 1168) Sin Géze I. Med letoma 1162 in 1163 je bila njegova vladavina izpodbijana. Ladislav I. (II)31. maj 1162 - 14. januar 1163/ Uporen protikralj, mlajši brat Géze I. Štefan V. (IV) 14. januar 1163 - junij 1163Marija Komnena Ogrska Uporen protikralj, mlajši brat Géze I. Béla II. (III) 4. marec 1172 - 13. april 1196Agneza Antiohijska (por. 1172 - † 1184) Margareta Francoska (por. 1186) Brat Štefana IV., sin Géze II. Emerik 13. april 1196 - 30 november 1204Konstanca Aragonska (por. 1198) Brat Béle II. Ladislav II. (III) 30. november 1204 - 7. maj 1205/ Emerikov sin. Kronan v starosti 4-5 let, umrl 6 mesecev kasneje. Andrej I. (II) 7. maj 1205 - 21 september 1235Gertruda Meranska († 1213) Jolanda Courtenayska (por. 1215 - † 1233) Beatrica Estenska (por. 1234)|| align="left" | Stric Ladislava II. in sin Béle II. Leta 1222 je izdal zlato bulo, ki je določevala pravice plemičev, vključno s pravico nepokornosti kralju v primeru, da ta ravna nezakonito. Béla III. (IV) 21. september 1235 - 3. maj 1270Maria Laskarina Sin Andreja I. Vladal je med mongolsko invazijo (1241-1242). Leta 1242 je izdal zlato bulo s katero je Zagreb in Samobor razglasil za svobodni kraljevi mesti. Štefan VI. (V) 3. maj 1270 - 6. avgust 1272Elizabeta Kumanska Sin Béle III. med leti 1246 in 1257 knez Slavonije. Ladislav III. (IV) 6. avgust 1272 - 10. julij 1290Elizabeta Siciljska Sin Štefana VI. Živel je s kumanskimi plemeni, kar ni ustrezalo katoliški duhovščini in je pripeljalo do izobčenja. Andrej II. (III) 4. avgust 1290 - 14. januar 1301Fenena Kujavska († 1295) Agneza Avstrijska (por. 1296) Vnuk Andreja I. Njegovo vladavino sta izpodbijala Karel Martel in Karel I. PřemyslidiVenčeslav (protikralj) 27. avgust 1301 - 9. oktober 1305Viola Tešinska (por. 1305)Prapravnuk Béle III., hkrati tudi češki kralj. Vladavino, ki je bila s strani Svetega sedeža razglašena za neveljavno, je izpodbijal Karel I. Rodbina WittelsbachOton (protikralj) 9. oktober 1305 - maj 1307/Vnuk Béle III., vojvoda Spodnje Bavarske. Njegovo vladavino je izpodbijal Karel I. Anžujci Karel Martel 1290 - 12. avgust 1295Klementina Avstrijska († 1293/1295) Papež Nikolaj IV. ga je s cerkveno stranko nastavil kot naslednika svojega strica Ladislava III, ki je bil brez otrok. Naziv kralja sta priznali družini Šubić in Kőszegi. Bil je kronan na Hrvaškem. Vladavino je izpodbijal Andrej II. Karel I. 14. januar 1301 - 16. julij 1342Marija Galicijska (sporno) Marija Bytomska (por. 1306 - † 1317) Beatrica Luksemburška (por. 1318 - † 1319)
Elizabeta Poljska (por. 1320) Sin Karla Martela. Imenovan tudi Karel Robert. Vladavino sta med leti 1301 in 1307 izpodbijala Venčeslav in Oton. Ludvik I. 16. julij 1342 - 11. september 1382Margareta Češka († 1349) Elizabeta Bosanska (por. 1353) Med leti 1370 in 1382 tudi kralj Poljske. Marija 11. september 1382 - december 1385 (prvič)24. februar 1386 - 17. maj 1395 (drugič)Sigismund (por. 1385) Poročila se je z Sigismundom Luksemburškim, sinom Svetega rimskega cesarja Karla IV., potem ko je leta 1385 napadel Zgornjo Ogrsko. Po smrti Karla II. leta 1386 je ponovno vladala kot "so-kralj" s svojim možem Sigismundom. Karel II. 31. december 1385 - 24. februar 1386Margareta Durazzo Hkrati neapeljski kralj. Na prestol je pristal po Marijini odpovedi. Ranjen v poskusu atentata 7. februarja 1386, ki ga je napeljala Marijina mati. Umrl je 24. februarja istega leta. Ladislav IV. (V) 1390 - 1414Kostanca Chiaramonte (raz. 1392)