Elżbieta Drużbacka, poljska pesnica, * okrog 1695, † 1765, Tarnow.
Bila je prva pomembnejša poljska pesnica. Delovala je v času poznega baroka in razsvetljenstva.
Življenje Njeno življenje je poznano zaradi bogate korespondence. Rodila se je v plemiški družini in svojo izobrazbo pridobila na različnih dvorih na Poljskem. Z možem sta imela dve hčeri. Po smrti moža in najstarejše hčere se je umaknila v samostan sester bernardink v Tarnowu, kjer je preživela preostanek svojega življenja. Bila je prababica Aleksandra Fredre.
Pisala je predvsem verske pesmi, njene posvetne pesmi in rimane povesti pa so imele pridih krščanske miselnosti. Najbolj jo je odlikoval preprost in čist jezik brez latinskih izrazov, kar je bilo za tisti čas nenavadno. Njeno ustvarjalnost je cenil mdr. Ignacy Krasicki, avtor prvega romana v poljskem jeziku. Pomembnejša dela Opisanie czterech części roku (Opis štirih letnih časov) Fabula o książęciu Adolfie, dziedzicu Roksolanii (Zgodba o knezu Adolfu) Zbiór rytmów (Zbirka pesmi, 1752)
Omembe v sodobni literaturi Drużbacka se kot lik pojavi v Jakobovih bukvah, obširnem epsko-zgodovinskem romanu poljske pisateljice in Nobelove nagrajenke Olge Tokarczuk. Bralstvo jo spremlja v poznem obdobju njenega življenja, predvsem preko pisem, ki si jih izmenjuje z duhovnikom Benedyktom Chmielowskim.
Sklici
Viri Rozka Štefan. Poljska književnost. Ljubljana: DZS, 1960. 92. Olga Tokarczuk. Jakobove bukve ali Veliko popotovanje čez sedmero meja, petero jezikov in troje velikih ver, če sploh ne štejemo tistih malih, o katerem pripovedujejo pokojniki, pisateljica pa jih dopolni po metodi konjekture, vzeto iz veliko raznoterih bukev in oprto na domišljijo, ki je človekov največji naravni dar : modrim v spominek, rojakom v premislek, neukim v poduk, melanholikom pa v kratek čas. Vnanje Gorice: Kulturno-umetniško društvo Police Dubove, 2017. Prevedla Jana Unuk. Culture.pl: Agnieszka Warnke: Koncept białogłowski, czyli zapomniane pisarki baroku. . Splet, 6. 6. 2024.
Kategorija:Poljski pesniki