Kanton St. Gallen (oz. Sankt Gallen, , , ) je eden izmed 26 kantonov Švicarske konfederacije. Njegovo glavno mesto je istoimenski St. Gallen.

Leži v severovzhodnem, nemško govorečem delu Švice. Na severu ga zamejuje Bodensko jezero in na vzhodu reka Ren, onkraj katere meji na Avstrijo (zvezno deželo Predarlsko) in Lihtenštajn. Z ostalih strani meji na kantone Graubünden, Glarus, Schwyz, Zürich in Thurgau. Popolnoma znotraj kantona St. Gallen ležita kantona Appenzell Innerrhoden in Appenzell Ausserrhoden.

Zgodovina Kanton je ustanovil Napoleon Bonaparte leta 1803 na zahtevo švicarskega poslanca Karla Müller-Friedberga. Ozemlje kantona je nastalo, izvzemši obnovljena kantona Glarus in Appenzell, z združitvijo kratkotrajnih helvetskih kantonov Linth in Säntis; le-ta pa sta bila sestavljena iz naslednjih zgodovinskih ozemelj: Fürstenland oz. Alte Landschaft, do leta 1798 osrednjega območja knežje opatije St. Gallen; grofije Toggenburg, ki so jo do leta 1798 vodili knezi-opati St. Gallena; grofije Sargans, do leta 1798 skupnega gospostva Konfederacije; podložnega ozemlja Windegg (Gaster) z uradom Gams, do leta 1798 skupnega gospostva Konfederacije; podložnega ozemlja Rheintal, do leta 1798 skupnega gospostva Konfederacije; grofije Uznach, do leta 1798 skupnega gospostva Konfederacije; grofije Werdenberg, do leta 1798 podložnega območja kantona Glarus; gospostva Sax-Forstegg, do leta 1798 podložnega območja kantona Zürich; gospostva Rapperswil, do leta 1798 skupnega gospostva Konfederacije; mesta St. Gallen, do leta 1798 svobodnega cesarskega mesta in mestne republike.

Prebivalstvo Po podatkih s konca leta 2022 je imel kanton 525 967 prebivalcev.Ständige Wohnbevölkerung nach Staatsangehörigkeitskategorie, Geschlecht und Gemeinde, definitive Jahresergebnisse, 2022 Delež tujcev (prijavljenih prebivalcev brez švicarskega državljanstva) je znašal 25,4 odstotka.

Konec leta 2022 je 93,5 % prebivalcev kot glavni jezik navedlo nemščino, dobri štirje odstotki italijanščino, dober odstotek francoščino, 3,5 % angleščino in 20,5 % druge jezike. Ker je bil kanton St. Gallen ustanovljen razmeroma pozno iz različnih ozemelj, tamkajšnja narečja pripadajo različnim skupinam. Narečja, ki se govorijo v Fürstenlandu, v glavnem mestu kantona, v dolini Rena in Werdenbergu ter v Toggenburgu, so vsa del vzhodnošvicarske narečne skupine.Rudolf Hotzenköcherle: Die Sprachlandschaften der deutschen Schweiz. Sauerländer, Aarau, Frankfurt am Main, Salzburg 1984 (Reihe Sprachlandschaften der Schweiz 1), ISBN 3-7941-2623-8; hier: Der Nordosten. S. 91–111. Za govor na jugu kantona je značilno trčenje in narivanje narečij različnega izvora: zahodno- in notranješvicarskega na eni strani ter vzhodno-sarganserländsko-bündnerrheintalskega na drugi.Rudolf Hotzenköcherle: Die Sprachlandschaften der deutschen Schweiz. Sauerländer, Aarau, Frankfurt am Main, Salzburg 1984 (Reihe Sprachlandschaften der Schweiz 1), ISBN 3-7941-2623-8; hier: Die Sprachlandschaft Walensee-Seeztal. S. 112–124; Rudolf Trüb: Die Sprachlandschaft Walensee-Seeztal. Ein Beitrag zur Sprach- und Kulturgeographie der Ostschweiz. Huber, Frauenfeld 1951 (Beiträge zur schweizerdeutschen Mundartforschung 3). Narečje, ki se govori v Rapperswil-Joni, je praktično enako züriški nemščini.

Tudi versko je kanton heterogen. Konec 2022 je bilo 39,3 % prebivalstva kantona rimokatoličanov in 18,7 % reformiranih evangeličanov, medtem ko jih je 42,0 % pripadalo drugi verski skupnosti ali nobeni veroizpovedi.

Upravna delitev 260px|sličica|Volilni okraji in občine kantona St. Gallen Okraji (Bezirke) kantona St. Gallen so bili razpuščeni s sprejetjem nove kantonalne ustave konec leta 2002. Danes se kanton deli na osem volilnih okrajev (Wahlkreise), ki nimajo upravne vloge, ti pa nadalje na 77 občin: volilni okraj Rheintal občine Au, Balgach, Berneck, Diepoldsau, Rheineck, St. Margrethen, Widnau, Altstätten, Eichberg, Marbach, Oberriet, Rebstein, Rüthi volilni okraj Rorschach občine Berg, Goldach, Mörschwil, Rorschach, Rorschacherberg, Steinach, Tübach, Untereggen, Thal volilni okraj Sarganserland občine Bad Ragaz, Flums, Mels, Pfäfers, Quarten, Sargans, Vilters-Wangs, Walenstadt volilni okraj See-Gaster občine Amden, Benken, Kaltbrunn, Schänis, Weesen, Schmerikon, Uznach, Rapperswil-Jona, Gommiswald, Eschenbach volilni okraj St. Gallen občine Häggenschwil, Muolen, St. Gallen, Wittenbach, Eggersriet, Andwil, Gaiserwald, Gossau, Waldkirch volilni okraj Toggenburg občine Ebnat-Kappel, Wildhaus-Alt St. Johann, Nesslau, Hemberg, Lichtensteig, Oberhelfenschwil, Neckertal, Wattwil, Kirchberg, Lütisburg, Mosnang, Bütschwil-Ganterschwil volilni okraj Werdenberg občine Buchs, Gams, Grabs, Sennwald, Sevelen, Wartau volilni okraj Wil občine Degersheim, Flawil, Jonschwil, Oberuzwil, Uzwil, Niederbüren, Niederhelfenschwil, Oberbüren, Zuzwil, Wil

Sklici

Zunanje povezave

Uradno spletno mesto kantona Predstavitev kantona na spletnem mestu Zveznega statističnega urada

St Gallen