Rusa II. je bil kralj Urartuja. Njegova natančna vladavina ni znana in se običajno datira v obdobje od leta 680 do 639 pr. n. št. ali od leta 685 do 645 pr. n. št.Tuğba Tanyeri-Erdemir: Agency, Innovation, change, continuity: considering the agency of Rusa II in the production of the imperial art and architecture of Urartu in the 7th Century BC. V: D. L. Peterson, L. M. Popova, A. T. Smith (Hrsg.): Beyond the Steppe and the sown. Proceedings of the 2002 University of Chicago Conference on Eurasian Archaeology. Colloquia Pontica 13. Brill, Leiden 2006, str. 264. V asirskem napisu, posvečenemu kralju Asurbanipalu, je omenjen kot Jaja. Bil je eden od najpomembnejših urartskih kraljev.

Naslovi Rusa II. ima v napisu na vratih Ajanisa naslednje vladarske naslove:

mogočno kralj, veliki kralj, kralj Biainilija in gospodar Tušpe.

Dinastična razmerja Rusa II. je bil sin svojega predhodnika Argištija II. in je Urartuju začasno povrnil pomemben položaj na Bližnjem vzhodu. Poskušal je ohraniti dobre odnose s skitskimi in kimerskimi priseljenci, ki so nadlegovali Asirijo, kjer je takrat vladal Asarhadon. Nasledstvo Ruse II. ni jasno. Nasledil ga je morda Erimena, ki bi lahko bil njegov sin. Ker Erimena nima nobenega od tradicionalnih vladarskih naslovov, bi to lahko pomenilo prekinitev dinastičnega nasledstva. Kot kralj je za njim izrecno omenjen njegov sin Sarduri III.

Vladanje Bernbeck domneva, da se je urartska družba pod Ruso II. temeljito spremenila,Reinard Bernbeck: Politische Struktur und Ideologie in Urartu. V: Archäologische Mitteilungen aus Iran und Turan, 35/36, str. 267–312. ker je med drugim uvedel diferencirano birokracijo. Ruso napis v trdnjavi Rusahinili slavi kot zmagovalca nad Asirijo, Targujem, Etiunijem, morda dolino Kure, Tabalom, Kairanujem, Hatijem, Muškijem in Silukuinijem južno od jezera Sevan.Paul E. Zimansky. Archaeological enquiries into ethno-linguistic diversity in Urarṭu. V: Robert Drews (ur.): Greater Anatolia and the Indo-Hittite Language family. Institute for the Study of Man, Washington 2001, str. 22. Prebivalci teh dežel so bili deportirani v Urartu. V Muškiju, Hatiju in Halitu je ugrabil ženske.Miroj Salvini: Geschichte und Kultur der Urartäer. Darmstadt 1995, str. 108.

Gradnje Rusa II. je razvil živahno gradbeno dejavnost in province v Zakavkazju so doživele obdobje razcveta. Ob Vanskem jezeru pri Tušpi (danes Van) v središču kraljestva je dal zgraditi mesto Rusahinili (Rusovo mesto, danes Toprakkale) ter urediti namakalne kanale, vinograde in polja. Za razliko od svojih predhodnikov Rusa ni zgradil samo ene, ampak pet trdnjav, ki jih je mogoče prepoznati po napisih. Toprakkale je zamenjal trdnjavo Van, Kamir pa trdnjavo Erebuni. Ob koncu njegove vladavine so bile med drugimi uničene trdnjave Ajanis, Jukan Anzaf in Čavuštepe. Uničenje običajno pripisujejo Kimercem, vendar Çilingiroğlu in SalviniAltan Çilingiroğlu, Mirjo Salvini: When was the Castle of Ayanıs built and what is the meaning of the Word ‘Šuri’? V: Anatolian Iron Ages 4, Proceedings of the Fourth Anatolian Iron Ages Colloquium, Mersin 19-23 May 1997. Anatolian Studies, 49, 1999, str. 56. ne izključujeta uničujočega potresa.

Urartsko ime Sedanje ime Lega Začetek gradnje Konec gradnjeKomentar Ḫaldiei URU Ziuqinui Kef Kalesi 6 km severovzhodno od Adilcevaza na severozahodni obali Vanskega jezera pod Ruso II.– identificirana ko spodnje mesto Burneyja Rusaḫinili Eiduru-kai Ayanıs Kalesı Aǧartı severovzhodno od Vanskega jezera, provinca Van 651 pr. n. št., dokončana pod Ruso II. ob koncu vladavine Ruse II. uničena, morda zaradi potresaspodnje mesto na severu (Pinatbası), vzhodu (Güneytepe) in južno od citadele Rusaḫinili Qilbanikai Toprakkaleseverovzhodno od citadele Vana ob vznožju gore Zimzim Dağı Rusa II., za njim Bastam nasilno uničen na vzhodu in severovzhodu spodnje mesto Rusa-i URU.TUR Bastam Dolina Ak Cay nad ravnico Qara Ziyaeddin, okrožje Choy, zahodni Azerbajdžan pod Ruso II. uničili Medijci ? pred tem tlakovana cesta iz 8. st. pr. n. št. Teišebai URU Kamir blur Bregovi Razdana (Zanga) severozahodno od Erevana, Armenija pod Ruso II. –spodnje mesto leži južno in zahodno od citadele

Materialna kultura

Med njegovo vladavino so se zgodile globoke spremembe v urartski materialni kulturi. Prve urartske klinopisne tablice so iz obdobja njegove vladavine.Tuğba Tanyeri-Erdemir: Agency, Innovation, change, continuity: considering the agency of Rusa II in the production of the imperial art and architecture of Urartu in the 7th Century BC. In: D. L. Peterson, L. M. Popova, A. T. Smith (Hrsg.): Beyond the Steppe and the sown. Proceedings of the 2002 University of Chicago Conference on Eurasian Archaeology. Colloquia Pontica 13. Brill, Leiden 2006, S. 267 Najdene so bile v Toprakkaleju, Kamir bluru, Bastamu in Ajanisu.

thumb| Napis na steli iz Keshir-göla govori o izgradnji vodovoda pod Ruso II.

Napisi Napisi Ruse II. so na splošno osupljivo redki in prihajajo predvsem iz kraljevih trdnjav.

Kemik Waldemar Belck je leta 1891 pri Tušpi odkril Rusovo stelo, ki govori o izgradnji rezervoarja za oskrbo Tušpe in Rusahinilisa z vodo.

Drug Rusov napis je na vratih Ajanisa.

Datiranje Edina fiksna točka za datiranje Rusove vladavine je omemba Asurbanipala v molitvi iz leta 653/652 pr. n. št. Tram iz templja Ḫaldi v citadeli Ayanı je bil posekan od leta 677 do 673 +4/-7 pr. n. št. in potrjuje konvencionalni pristop datiranja Rusove vladavine.P. Kuniholm. Anatolian Iron Ages 4. In: Proceedings of the Fourth Anatolian Iron Ages Colloquium, Mersin, 19-23 May 1997. Anatolian Studies 49, 1999.

Sklici

Vira

Adam T. Smith. Rendering the political aesthetic: Political legitimacy in Urartian representations of the built environment. In: Journal of Anthropological Archaeology, 19, 2000, S. 131–163 (doi:10.1006/jaar.1999.0348). Tuğba Tanyeri-Erdemir. Innovation, change, continuity: considering the agency of Rusa II in the production of the imperial art and architecture of Urartu in the 7th Century BC. In: D. L. Peterson, L. M. Popova, A. T. Smith (Hrsg.): Beyond the Steppe and the sown. Proceedings of the 2002 University of Chicago Conference on Eurasian Archaeology (= Colloquia Pontica, 13). Brill, Leiden 2006, ISBN 90-04-14610-5, S. 264–281.

Kategorija:Urartu Kategorija:Vladarji v 7. stoletju pr. n. št.