Artavazd II. (starogrško Ἀρταουάσδης, Artaouásdēs) je bil od leta 55 pr. n. št. do 34 pr. n. št. kralj Armenije, * ni znano, † 31 pr. n. št., Aleksandrija, Egipt.

Bil je sin in naslednik Tigrana Velikega (vl. 95–55 pr. n. št.). Nasledil je prestol še vedno močne in neodvisne države. Njegova mati je bila Kleopatra Pontska, tako da je bil njegov stari oče po materini strani ugledni kralj Ponta Mitridat VI. Evpator. Iz napisov na kovancih je razvidno, da je Artavazd, tako kot njegov oče, naslavljal s "kralj kraljev".

Ime Artavazdovo ime je polatinjena različica staroiranskega imena *Ṛtavazdah-, ki je identično avestanskemu imenu Ašavazdah in domnevno pomeni "močan/vztrajen skozi resnico". V armenščini se ime glasi Artavazd in v grščini Artaouásdēs, Artabázēs, Artábazos in Artáozos.

Življenje Okoli leta 54 pr. n. št. se je Mark Licinij Kras, eden od rimskih triumvirjev in prokonzul Sirije, pripravljal na napad na Partsko cesarstvo.; Artavazd II., ki je bil zaveznik Rima, je Krasu svetoval, naj ubere pot skozi Armenijo, da bi se izognil puščavi, in mu ponudil okrepitev 10.000 konjenikov in 30.000 pešakov.Plutarch, vol III. XIX. Kras je ponudbo zavrnil in se odločil za pot skozi Mezopotamijo.

thumb|left|200px|Drahma Artavazda II.

Ko je Krasova vojska vkorakala v Karhe (sodobni Harran, jugovzhodna Turčija), je partski kralj Orod II. (vl. 57–37 pr. n. št.) napadel Armenijo in presekal Krasove oskrbovalne poti. Artavazda II. je pregovoril v poroko prestolonaslednika Pakorja II. s sestro Artavazda II. Kras je bil kmalu zatem poražen in ubit.

Po smrti Pakorja I. leta 38 pr. n. št. je prestol zasedel Orodov drugi sin Fraat IV. (vladal 37–2 pr. n. št.). Odnosi med Partijo in Armenijo so se poslabšali.

Leta 36 pr. n. št. je rimski general Mark Antonij začel svojo partsko kampanjo. Povezal se je z več kralji v regiji, vključno z Artavazdom. Po Plutarhu je bil prav on "največji od vseh [...] in Antoniju priskrbel šest tisoč konjenikov in sedem tisoč pešcev".Plutarch, Antony 37 Artavazd II. je prepričal Marka Antonija, da napade njegovega sovražnika Artavazda I. Atropatenskega.Cassius Dio, Roman History 49.25 Ko je Antonij zapustil Armenijo, da bi napadel Atropateno, je Artavazd II., "obupan nad rimsko stvarjo", zapustil Antonija.Plutarch, Antony 39; Cassius Dio, Roman History 49.25 Še vedno je dajal zatočišče in oskrboval poražene Rimljane, a je Mark Antonij kljub temu leta 34 pr. n. št. sklenil napasti Armenijo, da bi se maščeval za izdajo. V Armenijo je najprej poslal svojega prijatelja Kvinta Delija, ki je ponudil zaroko Antonijevega šestletnega sina Aleksandra Helija s hčerko Artavazda II. Ker je armenski kralj okleval,Cassius Dio, Roman History 49.39.2 je triumvir vkorakal v zahodno Armenijo. V Nikopolis je poklical Artavazda II., da bi se pripravil na novo vojno proti Partiji. Artavazd II. se na poklic ni odzval, zato je eden od rimskih generalov hitro odkorakal v armensko prestolnico Artaksato in kralja aretiral v upanju, da bo zanj dobil visoko odkupnino. Za kraljevega naslednika je bil izvoljen njegov sin Artaks II. Po izgubljeni bitki je Artaks II. pobegnil k partskemu kralju, Mark Antonij pa je Artavazda II. odpeljal v Aleksandrijo.Cassius Dio, Roman History 49.39.3 - 49.40.1

Armenskega kralja in njegovo družino, vklenjene v zlate verige, so razkazovali v Mark Antonijevem triumfalnem sprevodu.Tacitus, The Annals, Book 2.3 Kleopatra VII. je triumvirja pričakala na zlatem prestolu, Artavazd II. pa se ji ni hotel pokloniti.Cassius Dio, Roman History 49.40.3-4; Marcus Velleius Paterculus, Roman History 2.82.4; Plutarch, Antony 50.6-7

Leta 31 pr. n. št. je po Antonijevem porazu v bitki pri Akciju Kleopatra ukazala obglaviti Artavazda II. Njegovo glavo je poslala njegovemu sovražniku Artavazdu I. Atropatenskemu, da bi zagotovila njegovo pomoč.Cassius Dio, Roman History 51.5.5; Strabo, Geography, book 11, str. 532

Plutarh je Artavazda II. opisal kot izobraženega moža, zelo naklonjenega vsemu grškemu. Kralj naj bi bil učenjak in pisec grških tragedij in zgodovine.Plutarch, Crassus 33 Z ženo, katere ime ni znano, je imel sinova Artaksa II.Swan, The Augustan Succession: An Historical Commentary on Cassius Dio’s Roman History, Books 55-56 (9 B.C.-A.D. 14), str. 112 in Tigrana III.Bunson, Encyclopedia of the Roman Empire, str. 47 in hčer,Cassius Dio, Roman History 49.39.2 poročeno verjetno s kapadoškim kraljem Arhelajem.

Zapuščina Spomin na Artavazdovo ujetništvo v Egiptu se je ohranil v priljubljeni armenski legendi, ki jo je posredoval Movzes Horenaci. V legendi je Artavazda preklel njegov oče, da so ga duhovi kajki zaprli v goro Ararat, medtem ko so prebivalci Armenije čakali njegovo vrnitev. V legendi je Artavazd delno povezan s svojim bratom Tigranom Mlajšim.

Sklici

Viri Primarni viri

Cassius Dio, Roman History Plutarch, Parallel Lives Tacitus, Annals

Sodobna dela

A.D.H. Bivar. The Political History of Iran Under the Arsacids. Cambridge History of Iran, vol. 3a. str. 21–99

. .

Kategorija:Rojeni v 1. stoletju pr. n. št. Kategorija:Umrli leta 31 pr. n. št. Kategorija:Vladarji v 1. stoletju pr. n. št. Kategorija:Zgodovina Armenije