Kleisura () je izraz, ki se je v Bizantinskem cesarstvu tradicionalno uporabljal za utrjen gorski prelaz in vojaško okrožje, ki ga je varovalo.; . Od poznega 7. stoletja so ga začeli uporabljati za obsežnejša obmejna območja, ločena od večjih tem, predvsem vzdolž vzhodne meje cesarstva z Omajadskim kalifatom. Na zahodu je bila v tem zgodnjem času ustanovljena samo kleisura Strimon v sedanji Grški Makedoniji. Kleisura ali kleisurarhija je bila samostojna enota pod poveljstvom kleisurarha (). Sčasoma je bila večina kleisur povzdignjena v status teme in izraz kleisura je po 10. stoletju izginil. V poznem bizantinskem času je imel podoben pomen drungos. Arabski dvojnik drungosa v Kilikiji in Mezopotamiji je bil al-thughūr.
Sklici
Viri
Hélène Glykatzi-Ahrweiler. Recherches sur l'administration de l'empire byzantin aux IX-XIème siècles. Bulletin de correspondance hellénique, 1960, zvezek 84, 1., str. 1-111. 10.3406/bch.1960.1551 (v francoščini). Alexander Petrovich Kazhdan ur.). The Oxford Dictionary of Byzantium. New York/Oxford, Oxford University Press, 1991, str. 1132. ISBN=978-0-19-504652-6.
Kategorija:Bizantinsko cesarstvo