Študijski dnevi Draga so vsakoletna srečanja, namenjena predavanjem in razpravam izobražencev iz treh Slovenij, ki se že od leta 1966 odvijajo na Tržaškem in so pomembno prispevali k demokratizaciji in osamosvojitvi Slovenije. Temeljna izhodišča Drage ostajajo vsa leta ista: slovenstvo, krščanstvo, demokracija in strpni dialog. Bistveni pomen Drage za demokratizacijo in osamosvojitev Slovenije je bil v tem, da je to bil vedno svobodomiselni forum, umeščen na demokratično stran železne zavese, kjer se je lahko o demokraciji in samostojni slovenski državi na glas razmišljalo že bistveno prej kot v Jugoslaviji. Na Drago so prihajali izobraženci, ne le iz slovenskega okolja v Furlaniji - Julijski krajini, ampak tudi iz Slovenije, Koroške in zdomstva ter se medsebojno podpirali z izmenjavo stališč in idej. Pomembno vlogo je vedno odigravala tudi sproščena družabnost, ki se odvija po vsakem predavanju.
Nastanek Prva razmišljanja o študijskih dnevih najdemo že v zapisniku seje odbora Društva slovenskih izobražencev (DSI) iz Trsta 13. novembra 1964. Prisotni so bili odborniki: mons. Lojze Škerl, dr. Stanko Janežič, dr. Laura Abrami, prof. Jože Peterlin, prof. Martin Jevnikar, Cvetana Paljk in Julka Štrancar. Avgusta 1965 je bilo neko neformalno srečanje slovenskih katoličanov na Sv. Višarjih, kjer so Tržačani posredovali to idejo o študijskem tečaju oziroma študijskih dnevih ostalim prisotnim, predlog so sprejeli tako Korošci kot Goričani in tudi mnogi drugi, ki so prišli tja iz bolj daljnih krajev (Argentine in Združenih držav Amerike). Tako so v začetku leta 1966 odborniki DSI ponovno razpravljali o “tečaju” in sklenili, da počitniški tečaj za izobražence, akademike ter abituriente vseh treh zamejskih pokrajin naj bi se vršil v vasici Draga pri Bazovici. Kasneje so določili datume prvega srečanja: 3. in 4. september 1966 v Dragi. Na prvi Dragi so določili, da bo odtlej vedno na prvo soboto in nedeljo v mesecu septembru. Po besedah Marija Maverja je bilo to prvo organizirano dejanje katoliških Slovencev v Trstu. Za Sergija Pahorja je bilo študijsko srečanje eno izmed prvih dejanj zavestnega iskanja skupnega kulturnega prostora za Slovence , saj že povezava z Goriškim in Koroškim svetom ter stiki z zdomstvom so pomenili korak v to smer. Vendar so bili absolutno vezani na matico, Slovenijo.
Študijski dnevi Draga danes ... Študijske dneve Draga organizirajo še danes člani Slovenske prosvete in Društva slovenskih izobražencev iz Trsta. Prvotno, prvih 10 let, so jih prirejali v vasici Draga pri Bazovici (tam je društvo Slokad organiziralo kolonije za slovenske otroke, za katere je skrbel župnik Marijan Živic). Po smrti prof. Peterlina so se Študijski dnevi leta 1976 preselili na Opčine, v park Marijanišča, najprej na prosto, nato so leta 1990 dobili pogoje za večji šotor, tako da niso tvegali s težavami ob grdem vremenu (zato ni bilo treba zaradi dežja tekati v dvorano, prenašati stole, mikrofone itd.). Takrat so pri uresničevanju Drage imeli največ zaslug Maks Šah, Saša Martelanc, Alojz Rebula, Marij Maver, Sergij Pahor. Danes imajo pri Slovenski prosveti poseben odbor, ki skrbi za organizacijo vsakoletnih Študijskih dni Draga.
Vsako leto (od leta 1971) po študijskih dnevih izdajo poseben zbornik, kjer so natisnjena vsa predavanja in tudi vsi posegi v debatah, ki so se izrodile iz publike (zbornik nastane po prepisovanju registriranih posegov na Dragi) v preteklem letu. Tako so vsi Študijski dnevi Draga na razpolago v tiskani obliki vsem, ki bi želeli preverjati, kaj so najrazličnejši predavatelji povedali in se tako lahko tudi zazna duh časa, ko so te debate nastajale.
Na Dragi podeljujejo od leta 2012 Peterlinovo nagrado osebam ali organizacijam, ki s svojim prostovoljnim delom na kulturnem področju sledijo in širijo načelom, ki jih je živel in udejanjal Jože Peterlin.
Leta 2025 je minister Republike Slovenije Matej Arčon podelil Dragi uradno priznanje in zahvalo Urada Vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu. Istega leta je tržaški župan Roberto Dipiazza podelil dvojezično plaketo Občine Trst Študijskim dnevom Draga ob 60. letnici prireditve.
Predavatelji in teme
3. - 4. septembra 1966 Anton Kacin: Položaj Slovencev danes
Valentin Inzko: Slovenci na Koroškem
Matej Poštovan: Slovenci na Primorskem
Janez Janžekovič: Znanost in svetovni nazori
Janez Janžekovič: Vprašanje človeške bitnosti in religije
Aleš Lokar: O tehniki sožitja in sodelovanja med ljudmi z različnim svetovnim nazorom
Matej Poštovan: Dialog v svetu
Reginald Vospernik: Kulturno duhovne razmere med mlajšo koroško generacijo
Drago Štoka: O problematiki slovenske mladine na Tržaškem
2. - 3. septembra 1967 Toussaint Hočevar: Današnji slovenski položaj in perspektive za bodočnost
P. Roman Tominec: Vloga krščanstva pri oblikovanju slovenske narodne zavesti in kulture v 1200 letih. Ali more to vlogo krščanstvo nadaljevati?
Samo Pahor, Emidij Susič: Analiza sociološkega sestava zamejskih Slovencev
Drago Legiša: Kako približati današnjemu prebivalstvu naše javno delovanje?
Matej Poštovan: Slovenski zamejski katoličani in njihovo javno delovanje po koncilu
Vinko Zwitter: Pokoncilski položaj koroških Slovencev
Martin Kranner: Pogledi in praktične izkušnje na Goriškem
31. avgusta in 1. septembra 1968 Janko Pleterski: Združena Evropa in Slovenci
Ludvik Vrtačič: ABC slovenske problematike v obdobju združevanja Evrope
Feliks J. Bister: Slovenec med Vzhodom in Zahodom – Dediščina – Samospoznavanje – Možnosti
Alojz Tul: Združena Evropa in narodna manjšina
Vekoslav Grmič: Dialog Cerkve s svetom
Vekoslav Grmič: Vzroki mednarodnega ateizma
Vladimir Klemenčič: Izseljevanje, problem Slovenije in Slovencev
Valentin Inzko: Koroška in izseljeniški problemi
Franc Mljač: Prispevek k razpravi o izseljevanju – Kanalska dolina
Rado Bednařik: Problem izseljevanja na Primorskem in v Beneški Sloveniji
Bogo Samsa: Izseljevanje iz tržaške pokrajine
Izidor Predan: Beneška Slovenija
Alojz Rebula: Slovenci med domom in svetom
30. - 31. avgusta 1969 Fran Zwitter: Prelomna razdobja v zgodovini Slovencev v XX. stoletju
Janko Zerzer: Koroški plebiscit – ozadja in posledice
Rudolf Klinec: Manjšinska problematika v luči naravnega prava, krščanske etike in cerkvene zakonodaje
Drago Klemenčič: Verski položaj na Slovenskem
Maks Šah: Socialna preobrazba družbe s posebnim pogledom na zamejstvo
Boris Pahor: Za novo slovensko elito
Dušan Nendl, Franc Jeza: Kakšno pot naj izbirajo Slovenci za najboljšo mednarodno uveljavitev
5. - 6. septembra 1970 Jože Goričar: Socialna preobrazba slovenske družbe
Ciril Zlobec: Današnja slovenska idejno kulturna stvarnost
Tomaž Pavšič: Kulturna povezanost
Emidij Susič: Mednarodna povezanost
Maks Miklavčič: O etičnem potencialu in stiski malih narodov pri sodobnem razvoju enotenja človeške družbe
Matej Poštovan: Etični potencial in stiska malih narodov
Edvard Kocbek: Zaprtost in odprtost sodobne slovenske kulture
Vladimir Vremec: Idejno-kulturna stvarnost v zamejstvu in zdomstvu
Lev Detela: Odprtost in zaprtost slovenske kulture
4. - 5. septembra 1971 Jože Velikonja: Današnja vloga zdomske Slovenije
Drago Štoka: Perspektive slovenske narodne skupnosti v zamejstvu
Jurij Zalokar: Nekaj pogledov na psihologijo raznarodovanja
Gorazd Kušej: Novosti o družbenopolitični ureditvi Jugoslavije
Vladimir Murko: Politično-ekonomski položaj Slovenije po zveznih ustavnih dopolnilih
Ludvik Vrtačič: Kritične pripombe k ustavnim spremembam v Jugoslaviji
2. - 3. septembra 1972 Boris Sancin: O idejnem pluralizmu
Alojzij Šuštar: Svoboda vesti kot izraz človekovega dostojanstva
Joško Tischler: Oris stanja narodne skupnosti na Koroškem
Emil Cencič: Oris stanja narodne skupnosti v Beneški Sloveniji
Damjan Paulin: Oris stanja narodne skupnosti na Goriškem in Tržaškem
Alojz Rebula: O spremenljivosti in nespremenljivosti vrednot
1. - 2. septembra 1973 Janko Messner: Generacijska problematika na Koroškem
Valentin Birtič: Družina v Beneški Sloveniji
Ivan Hribernik: Kako gleda zdravnik na ljubezen v družini
Danilo Sedmak: Generacijska problematika na Tržaškem
Anton Trstenjak: Stara in nova podoba družine
7. - 8. septembra 1974 Bratko Kreft: Cankar in slovenstvo
Bogo Samsa: Dve mednarodni konferenci o manjšinah
Samo Pahor: Kaj moramo storiti, da se bodo naše razmere spremenile
Drago Štoka: Tržaška mednarodna konferenca o manjšinah
Valentin Inzko: »Skupna Koroška«
Peter Urbanc: Slovenci v Kanadi
Janez Zdešar: Slovenci – zdomci v Nemčiji
Andrej Kobal: Slovenec v svetu
6. - 7. septembra 1975 Drago Legiša: Mednarodna konferenca v Helsinkih in slovenska stvarnost
Pavel Apovnik, Damjan Paulin, Rafko Dolhar, Zorko Harej: Pomen samostojnega javnega nastopanja
Rudolf Klinec: Kako je duhovščina pripravljala osvoboditev slovenskega naroda na Primorskem
Venceslav Tuta, Rado Bednařik: Tudi ti so polagali temelje svobodi
4. - 5. septembra 1976 Franček Križnik: Marksizem in svoboda
Kazimir Humar: Dileme svobodnega tiska
Boris Pahor: Troje velikih sporočil (Kette – Cankar – Kosovel)
3. - 4. septembra 1977 Saša Martelanc: Slovenska misel, vzpluj
Lojze Ambrožič: Luči in sence v pokoncilski prenovi
Vinko Ošlak: Med srhom Kapitala in žarom Evangelija (Tri orodja za enajsto tezo)
2. - 3. septembra 1978 France Bučar: Ideologija in demokracija
Anton Ilc: Od poskusa totalnega uničenja do zarje novega krščanstva
Zorko Harej, Stojan Spetič, Maks Šah, Jože Pirjevec: Ob dramatični 30-letnici: Kominform in slovenstvo
1. - 2. septembra 1979 France Vodnik: Bohinj: ob 40-letnici neke vizije
Oskar Simčič: Narodnost v teologiji in Cerkvi proti letu 2000
Sergij Pahor: Slovenski matični, zamejski in zdomski trenutek
30. - 31. avgusta 1980 Lorenzo Bellomi: Vera in kultura za svobodnega človeka
Marij Maver: Slovenstvo v svoji kulturno politični informaciji danes
France Perko: Slovenska Cerkev iz preteklosti v prihodnost
4. - 6. septembra 1981 Katica Cukjati: Med domovino in zdomstvom
Anton Stres: Pod današnjimi miselnimi zvezdami
Marino Qualizza: 100 let Slovencev ob zahodni narodnostni meji
Viktor Blažič: Problemi razvoja, narodna zavest, pluralizem
3. - 5. septembra 1982 Ivo Jevnikar: 35 let političnih in pravnih bojev Slovencev v Italiji
Svetozar Stojanovič: Marksizem kot družbena teorija in ideologija
Vinko Ošlak: Mit revolucije v delu današnje teologije
Franc Rode: Duhovni tokovi v današnji Evropi
2. - 4. septembra 1983 Martin Jevnikar: Pregled slovenskega revialnega tiska
Reginald Vospernik, Alojz Rebula, Vinko Ošlak: Predstavitev prve številke Celovškega zvona
Ljubo Sirc: Slovenija v osemdesetih letih
Janez Vodopivec: Kvas novega krščanstva
Reginald Vospernik: Na razvodju dveh kultur
31. avgusta - 2. septembra 1984 Jože Velikonja: Kje, domovina, si?
Bojan Štih: Vprašalna pola sodobnega slovenstva
Niko Prijatelj: Med vero in nevero
Tomaž Simčič, Marko Tavčar, Peter Močnik, Emidij Susič: Ključna vprašanja slovenstva v očeh mlade zamejske generacije (okrogla miza po anketi)
30. avgusta - 1. septembra 1985 Gregor Batagelj: Štirideset let slovenskih daljav in bližin
Boštjan M. Zupančič: Slovenija konec 20. stoletja: prehod v novo dialektiko?
Ivan Štuhec: Med Getsemanijem in Taborom: žar in stiska kristjanovega upanja
Marko Dvořak: Duma 1985 – anatomija nekega zdomstva
5. - 7. septembra 1986 Franc Miklavčič: Slovenska Cerkev med Bogom in cesarjem
Predrag Matvejević: Matične dileme med narodnostjo in državljanstvom
Drago Ocvirk: Blagodejna odvečnost krščanstva
Milan Apih: Po plovbi čez Rdeče morje
4. - 6. septembra 1987 Rudolph M. Sussel: God bless Slovenija
Andrej Fink: S Prešernom pod Južnim križem
Bruno Korošak: Krščanstvo in eshaton
Andrej Capuder: Pot v obljubljeno deželo
2. - 4. septembra 1988 Karel Smolle: Manjšinstvo z evropske perspektive
Dobrica Ćosić: Glas od Donave na slovenski tribuni
Jožko Pirc: Ločitev duhov: v razhod ali v pluralizem?
Alojz Rebula: Kam plovemo?
1. - 3. septembra 1989