Maninščina, znana tudi kot malinščina ali natančneje vzhodna maninščina, je ime več tesno povezanih jezikov in narečij jugovzhodne podskupine mandinških jezikov. Je materni jezik ljudstva Malinké v Gvineji, kjer ga govori 3,1 milijona govorcev. Je tudi glavni jezik v Gornji Gvineji in Maliju, kjer je nacionalni jezik maninščini tesno sorodna bambarščina. Govori se tudi v Liberiji, Senegalu, Sierra Leoneju in Slonokoščeni obali, kjer nima uradnega statusa. V Malijskem cesarstvu je bil jezik dvora in vlade.
Fonologija Narečje vudala vzhodne maninščine, ki se govori v osrednjem višavju Gvineje in je razumljivo govorcem vseh narečij v državi, ima naslednji fonemski inventar.Mamadou Camara (1999) Parlons Malinké
Toni Obstajajo štirje toni: visoki, nizki, naraščajoči in padajoči.
Samoglasniki Samoglasniki so /i e ɛ a ɔ o u/, ki so vsi lahko dolgi ali kratki. Vsi so lahko dolgi ali kratki, ustni ali nosni /iː eː ɛː aː ɔː oː uː/ in /ĩ ẽ ɛ̃ ã ɔ̃ õ ũ/. Mogoče je tudi, da so vsi nosni samoglasniki dolgi. Nosni samoglasniki nazalizirajo nekatere naslednje soglasnike. Soglasniki +Soglasniki maninskega jezika Labialni Alveolarni Palatalni Dorzalni Labialno–velarni Nosniki Zaporniki ~ ~ Priporniki Aproksimanti
Pisava Maninščina se v Gvineji piše v uradni pisavi, ki temelji na latinici, in pisavi n'ko.
Sklici
Vir
Vydrine, Valentin (1999). Manding–English Dictionary (Maninka, Bamana). Volume 1: A, B, D–DAD, Supplemented by Some Entries From Subsequent Volumes. Dimitry Bulanin Publishing House. ISBN 5-86007-178-7.
Kategorija:Jeziki Afrike