Čilberk () je naselje v trški občini Štalenska gora v okraju Celovec-dežela na osrednje-severem robu Celovškem polju na Južnem Koroškem oz. v zvezni deželi Koroška v Avstriji.
Zgodovina Vas Čilberk je edino naselje v istoimenski katastrski občini, ki izvira iz srednjeveške grajske utrdbe. Po gradu je dobila vas svoje ime. V 13. stoletju so bili skoraj vsi kmetje ob vznožju gradu verjetno še vedno dolžni plačevati dajatve gospostvu Čilberk - vendar je ta obveznost leta 1293 nenadoma prenehala. V naslednjih stoletjih so vse kmetije v Čilberku - razen huba p.d. Kraut - prešle v roke različnih posestnikov z odkupom ali donacijo.Wilhelm Wadl: Magdalensberg: Natur – Geschichte – Gegenwart. Gemeindechronik, Verlag Johannes Heyn, Klagenfurt 1995, ISBN 3-85366-812-7., 2. izdaja, 2024, 440 str., tu stran 221.
P.d. Kraut je skupaj z ostalimi posestmi v Čilberku prešla na gospostvo Črni Grad pri Velikovcu. V urbarju iz leta 1570 je vsekakor še zapisana in razdeljena med bratoma (Gregor in Primož [Primus] Kraut) in je bila očitno veliko večja kot danes. Do 19. stoletja je vključevala tudi posestvo p.d. Jožap.Wilhelm Wadl: Magdalensberg: Natur – Geschichte – Gegenwart. Gemeindechronik, Verlag Johannes Heyn, Klagenfurt 1995, ISBN 3-85366-812-7., 2. izdaja, 2024, 440 str., tu stran 221.Bojan-Ilija Schnabl. Joschap (bzw. Joschapsiedlung)/Jožap. V: Enciklopedija slovenske kulturne zgodovine na Koroškem, 2. zv., str. 572. v sosednjem Šenttomažu pri Celovcu.
Tamišova huba, ki je bila skupaj s Krautovo hubo nekdanji majrof gradu, je rodbina Aufensteinerovih (nem. Aufensteiner) verjetno že v 14. stoletju podarila celovški župniji ŠentiljPavel Zdovc: Slovenska krajevna imena na avstrijskem Koroškem. Razširjena izdaja = Die slowenischen Ortsnamen in Kärnten. Erweiterte Auflage. (Ljubljana: Slovenska akademija znanosti in umetnosti : Razred za filološke in literarne vede, SAZU, 2010), 447 str., ISSN 0560-2920. . Druge kmetije so prišle k različnim posestnikom kot fevdi deželnih gospoščin. Habnerjevo hubo, ki je danes izginila, so mlajši Čilberžani leta 1377 prodala cerkvi v Šenttomažu. Nekatere druge manjše hube, kot jih je bilo na pobočju gore in ki so pripadale posestvu Partovca, so že zdavnaj izginila.Wilhelm Wadl: Magdalensberg: Natur – Geschichte – Gegenwart. Gemeindechronik, Verlag Johannes Heyn, Klagenfurt 1995, ISBN 3-85366-812-7., 2. izdaja, 2024, 440 str., tu stran 221.
Arhitekturno podobo vasi je korenito spremenil katastrofalni požar leta 1834. Takrat je v celoti pogorelo pet kmetij, okrajni urad v Celovcu pa je po vsej Južni Koroški organiziral zbiranje donacij za obubožane prebivalce Čilberka. Ob obnovi vasi so izbrali novo razporeditev parcel in posamezne kmetije (zlasti kmetijo Muhl) preselili iz neposredne okolice. V Čilberku so bili zgrajeni značilni primeri zidanih kmečkih hiš, ki so nastale v obdobju bidermajer ja, s skoraj kvadratnim tlorisom in pravilnimi okenskimi osmi.Wilhelm Wadl: Magdalensberg: Natur – Geschichte – Gegenwart. Gemeindechronik, Verlag Johannes Heyn, Klagenfurt 1995, ISBN 3-85366-812-7., 2. izdaja, 2024, 440 str., tu stran 221.
Ruševina gradu Čilberk
Zahodno od Šenttomaža se nahaja na vzpetini nad vasjo Čilberk istoimenska ruševina gradu, ki nadgleda Čilberško polje.Bojan-Ilija Schnabl: Ledinska imena v Šenttomažu pri Celovcu in okolici. In: Koroški koledar 2015. Celovec: Slovenska prosvetna zveza, Drava Verlag 2014, S. 119–126, ISBN 978-3-85435-747-6.Bojan-Ilija Schnabl: Ledinska imena v Šenttomažu pri Celovcu in okolici. In: Glasnik SED 54/4. Ljubljana: Slovensko etnografsko društvo, 2014, S. 27-32, http://www.sed-drustvo.si/publikacije/glasnik-sed/glasniki . Grad se prvič omenja v neki listini iz leta 1250. Gre za pomemben grad ministerialov, ki ga je dal zgraditi Albert, sin Hainricusa Ziesela v drugi polovici 13. stoletja. Vendar je grad bil zrušen po obleganju že konec 13. stoletja v okviru zatiranja upora proti Habsburžanom. Jedro gradu zaščiti na severni in na zahodni strani mogočen jarek. Krožno obzidje ima jajčasti tloris. Ob vzhodni strani se je nahajalo stanovanjsko poslopje. Originalno zidovje je večinoma ohranjeno le do višine kolen. Lokalno društvo si prizadeva raziskovanje in rabo ruševine.Kärntner Burgen- und Schlössererhaltungsverein - Zweigstelle Zeiselberg, Wilhelm Wadl: Magdalensberg: Natur – Geschichte – Gegenwart. Gemeindechronik, Verlag Johannes Heyn, Klagenfurt 1995, ISBN 3-85366-812-7., 2. izdaja, 2024, 440 str.
Ledinska imena V franciscejskem katastru sta zapisana ledinsko ime Čilberško polje (Zeiselberger Feld) ter Na tamnah.franciscejski kataster: https://gis.ktn.gv.at/webgisviewer/atlas-mobile/map/Basiskarten/Franziszeischer%20Kataster Bojan-Ilija Schnabl: Ledinska imena v Šenttomažu pri Celovcu in okolici. V: Glasnik SED 54/4. Slovensko etnografsko društvo, Ljubljana 2014, S. 27–32. Slednje je tudi osrednji siže literarne črtice domačega avtorja Bojan-Ilije Schnabla.Bojan-Ilija Schnabl: Tamnah, Na Tamnah – Temna gora: Zgodovinska črtica o imenu hriba nad Celovškim poljem. V: Koledar Mohorjeve družbe 2013. Celovec 2012, str. 134-137.
Hišna imena V zapisih slovenske Hranilnice in posojilnice Št. Tomaž iz Šenttomaža pri Celovcu so v Čilberku kot člani zapisani p.d. Cestar (Oru Johann, Cestar v Čilbergu (sic!), Marija Trann pd. Hafnerjeva v Čilbergu (sic!); Tamiš (Kramer Margareta v Čilberku).Bojan-Ilija Schnabl: Hišna imena v Šenttomažu pri Celovcu in okolici: nova enciklopedijska raziskovanja. In: Koroški koledar 2016, Celovec 2015, S. 129-134. [COBISS.SI-ID 15269428] Bojan-Ilija Schnabl: Vulgoname. V: Enciklopedija slovenske kulturne zgodovine na Koroškem, 3. zv., str. 1472-1474.
Wilhelm Wadl še omenja sledeče hube: Kraut, Muhl, Tamiš ter Habner (danes izginila)Wilhelm Wadl: Magdalensberg: Natur – Geschichte – Gegenwart. Gemeindechronik, Verlag Johannes Heyn, Klagenfurt 1995, ISBN 3-85366-812-7., 2. izdaja, 2024, 440 str., tu srtan 221.
Poimenovanje Pavel Zdovc je zapisal rabo krajevnega imena kot sledi: Čilberk (î); nem. Zeiselberg; v Čilberku, v Čilberk, iz Čilberka; kraj pogov. čilberški.Pavel Zdovc. Slovenska krajevna imena na avstrijskem Koroškem. Razširjena izdaja = Die slowenischen Ortsnamen in Kärnten. Erweiterte Auflage. (Ljubljana: Slovenska akademija znanosti in umetnosti : Razred za filološke in literarne vede, SAZU, 2010), 447 str., ISSN 0560-2920. (COBISS), str. 46.
Domače narečje Tu nekoč povsem domače slovensko narečje je (bila) ‘’poljanščina Celovškega polja’’, kot je bilo raziskovano v disertaciji leta 1973 in terminološko tako opredeljeno v okviru znanstveno-raziskovalnega dela na Enciklopediji slovenske kulturne zgodovine na KoroškemKatja Sturm-Schnabl: „Die slovenischen Mundarten und Mundartreste im Klagenfurter Becken“, Dunaj, Phil. Diss 1973"Katja Sturm-Schnabl: Klagenfurter Feld, die slowenische Mundart der Poljanci. V: Enciklopedija slovenske kulturne zgodovine na Koroškem, Dunaj, Weimar, Köln, (Böhlau) 2016, 2. zv., str. 637-640. Bojan-Ilija Schnabl: Osrednjejužnokoroško slovensko narečje. V: Enciklopedija slovenske kulturne zgodovine na Koroškem, Dunaj, Weimar, Köln, (Böhlau) 2016, 2. zv., str. 1000.na osnovi novih raziskovanj o Celovškem polju samem. Bojan-Ilija Schnabl: Klagenfurter Feld. V: Enciklopedija slovenske kulturne zgodovine na Koroškem, Dunaj, Weimar, Köln, (Böhlau) 2016, 2. zv., str. 631-637. Bojan-Ilija Schnabl. Nekaj ključnih jezikoslovnih pojmov za javni diskurz na Koroškem. V: DESTOVNIK, Irena (ur.). Koroški koledar 2015. V Celovcu: Drava, , S. 113-118. [COBISS.SI-ID 21070600]
Domače narečje, hišna in ledinska imena, imena ljudi ter zgodovina kraja so zapisani v številnih literarnih delih domačina Bojana-Ilije Schnabl.
Nemščina oziroma nemško narečje je tu prisotno v obliki osrednjega koroškega nemškega narečja.
Domače slovensko leposlovje o Čilberu Bojan-Ilija Schnabl: Tamnah, Na Tamnah – Temna gora: Zgodovinska črtica o imenu hriba nad Celovškim poljem. V: Koledar Mohorjeve družbe 2013. Celovec 2012, str. 134-137. Bojan-Ilija Schnabl: Magnolija in tulipani, Pripovedi in resnične pavljice s Celovškega polja. Celovec, založba Drava 2014, ISBN 978-3-85435-740-7.prim.: http://www.drava.at Bojan-Ilija Schnabl: Poljanski camino, Dvanajst razodetji s Celovškega polja. Celovec, Mohorjeva 2018.
Literatura Wilhelm Wadl: Magdalensberg: Natur – Geschichte – Gegenwart. Gemeindechronik, Verlag Johannes Heyn, Klagenfurt 1995, ISBN 3-85366-812-7., 2. izdaja, 2024, 440 str. Dehio-Handbuch. Die Kunstdenkmäler Österreichs. Kärnten, 2001. Pavel Zdovc: Slovenska krajevna imena na avstrijskem Koroškem. Razširjena izdaja = Die slowenischen Ortsnamen in Kärnten. Erweiterte Auflage. (Ljubljana: Slovenska akademija znanosti in umetnosti SAZU, 2010), 447 str., ISSN 0560-2920. Bojan-Ilija Schnabl: Celovško polje, neznani zaklad osrednje slovenske kulturne pokrajine. In: Koroški koledar 2013. Celovec: Slovenska prosvetna zveza, Založba Drava, str. 107–122. Bojan-Ilija Schnabl: Ledinska imena v Šenttomažu pri Celovcu in okolici. V: Glasnik SED 54/4. Ljubljana: Slovensko etnografsko društvo, 2014, str. 27-32 Bojan-Ilija Schnabl: Ledinska imena v Šenttomažu pri Celovcu in okolici. V: 'Koroški koledar' 2015. Celovec: Slovenska prosvetna zveza, založba Drava 2014, str. 119–126, ISBN 978-3-85435-747-6. Bojan-Ilija Schnabl: Ledinska imena v Šenttomažu pri Celovcu in okolici. V: Glasnik SED 54/4. Slovensko etnografsko društvo, Ljubljana 2014, S. 27–32. Bojan-Ilija Schnabl: Hišna imena v Šenttomažu pri Celovcu in okolici, Nova enciklopedijska raziskovanja. V: Koroški koledar 2016. Celovec: Slovenska prosvetna zveza, založba Drava 2015, str. 129–134, ISBN 978-3-85435-768-1.
Sklici
Glej tudi
Koroški Slovenci
Kategorija:Celovško polje Kategorija:Štalenska gora