Navadna žveplenjača (znanstveno ime Hypholoma fasciculare) je gliva iz rodu žveplenjač (Hypholoma).
Značilnosti Klobuk je širok od 2 do 7 cm. Najprej je zvonaste oblike, nato se razširi in splošči. Je žvepleno rumene do zelenkaste barve. V sredini je lahko temno okre, rumeno oranžne ali rjasto rjave barve. Na robu so pogosto vidni ostanki ovoja v obliki krpic.
Lističi so gosti, ravni in prirasli na bet. V mladosti so žvepleno rumeni z zelenkastim nadihom, kasneje postanejo olivno rjavi do temno rjavi.
Bet je visok od 2 do 8 cm in širok od 0,4 do 2 cm. Je žvepleno rumene barve, ki proti dnišču prehaja v rjavo. Je gladek in votel, v mladosti se na njemu včasih lahko opazi slabo izraženo območje obročka s črnikastimi nitastimi ostanki zastirala.
Ima neprijeten vonj in zelo grenak okus.
Razširjenost in življenjski prostor Raste od pomladi do zime v gostih šopih kot gniloživka na štorih in lesnih ostankih listavcev in iglavcev.
Mikroskopske značilnosti Trosni odtis je vijoličasto rjav. Trosi so eliptični, gladki in merijo 6–8 x 4–5 μm.
Podobne vrste sivolistna žveplenjača (Hypholoma capnoides) ima sive lističe brez sledov rumene in zelene, ter je prijetnega okusa. opečna žveplenjača (Hypholoma lateritium) ima opečnato rdeč klobuk in je večja ter bolj polkrožne oblike. mala štorovka (Kuehneromyces mutabilis) katere klobuk in lističi niso žvepleno rumene barve.
Uporabnost
Strupena. Toksičnost navadnih žveplenjač je bila vsaj delno pripisana toksičnim steroidom fascikulol E in fascikulol F. Pri ljudeh se lahko od 5 do 10 ur po zaužitju pojavijo driska, slabost, bruhanje, proteinurija in kolaps. Zabeleženi so tudi primeri ohromelosti in motenj vida. Simptomi običajno izginejo v nekaj dneh.
Raziskava slovenskih znanstvenikov je odkrila, da deluje ekstrakt iz navadnje žveplenjače kot antikoagulant.
Galerija slik
Zunanje povezave
www.gobe.si
Sklici
Kategorija:Strupene gobe Kategorija:Strniščarke Kategorija:Vrste gliv Kategorija:Taksoni, opisani leta 1778