Nachman Aronszajn, poljsko-ameriški matematik, * 26. julij 1907, Varšava, Kongresna Poljska, Ruski imperij (sedaj Poljska), † 5. februar 1980, Corvallis, Oregon, ZDA.
Aronszajn je najbolj znan po svojem delu iz matematične analize, kjer je sistematično razvijal koncept Hilbertovega prostora z reprodukcijskim jedrom. Ukvarjal se je tudi z matematično logiko in kombinatoriko. Bil je predstavnik varšavske matematične šole.
Življenje
Bil je aškenaški Jud, sin Judela Aronszajna in Chane-Dwojre Wiernikowe. Osnovno šolo je končal v Varšavi, nato pa med letoma 1916 in 1925 Moško društveno gimnazijo »Ascola« v Varšavi. O njegovi ožji družini je malo znanega, razen da je njegov oče delal pri sorodniku, trgovcu s krznom, da se je njegov starejši brat v 1920-ih ustalil v Palestini, mlajši nadarjeni bratje in sestre pa so skupaj z drugimi družinami umrli v Varšavskem getu.
Od leta 1925 je študiral na Univerzi v Varšavi kjer je diplomiral 2. oktobra 1929. Doktoriral je na Univerzi v Varšavi leta 1930 z disertacijo O metriki in metrizaciji (O metryce i metryzacji) pod mentorstvom Stefana Mazurkiewicza. Z disertacijo O dekompoziciji uniformnih analitičnih funkcij in njihovih aplikacijah (Sur les décomposition des fonctions analytiques uniformes et sur leurs applications) je prejel tudi doktorat znanosti na pariški univerzi leta 1935, kjer je bil njegov mentor Maurice René Fréchet. Od leta 1936 je prejemal štipendijo Caisse Nationale des Recherches Scientifiąues.
Do izbruha 2. svetovne vojne se je posvečal izključno raziskovanju znanosti. Med vojno je bil vojak v poljski vojski v Franciji in v Angliji. Živahno je pripovedoval o svojih dogodivščinah iz tistega obdobja, še posebej rad pa se je spomnil bivanja v vojaški bolnišnici v Angliji, kjer se je učil igrati bridž. Od leta 1942 do konca vojne je bil napoten iz poljske vojske v britansko admiraliteto, da bi delal na matematičnih problemih, povezanih z vojnimi operacijami. V tem obdobju je vzdrževal tesne stike z Godfreyjem Haroldom Hardyjem, pod čigar vplivom, tako matematičnim kot filozofskim, je ostal do konca svojega življenja. Hardy je okužil Aronszajna s svojo pedantnostjo pri izračunih najboljših konstant v neenakosti, vendar mu ni uspelo prenesti svoje strasti do kriketa.
Leta 1949 se je Aronszajnovo delo za CNRS končalo. Po enem letu na Univerzi Harvard se je odločil za stalno preselitev v ZDA. Dve leti je preživel na Državni univerzi Oklahome v Stillwatru, kjer je organiziral aktivno skupino, ki se je ukvarjala s problematiko približevanja lastnih vrednosti robnih problemov. Po dveh letih se je leta 1951 zaradi političnega pritiska odbora senatorja Josepha McCarthyja s celotno skupino in s svojim kolegom Ainsleyjem Diamondom preselil na Univerzo Kansasa v Lawrenceu, potem ko je bil Diamond, kveker, odpuščen, ker ni hotel podpisati novouvedene prisege zvestobe. Od leta 1964 do svoje smrti je bil Summerfieldov ugledni učenjak. Upokojil se je leta 1977. Zadnji dve leti svojega življenja je preživel v Corvallisu v Oregonu.
Znanstveno delo
Skupaj s Promom Panitchpakdijem je predstavil injektivne metrične prostore pod imenom »hiperkonveksni metrični prostori«. Skupaj s Kennanom T. Smithom je podal dokaz Aronszajn-Smithovega izreka. Aronszajn in Đuro Kurepa sta skonstruirala Aronszajnova drevesa (A-drevesa) pri analizi Suslinove domneve. Aronszajn je dokazal tudi njihov obstoj. Aronszajnove premice, tudi poimenovane po njem, so leksikografski vrstni red Aronszajnovih dreves.
Prispeval je tudi k teoriji Hilbertovega prostora z repodukcijskim jedrom. Po njem se imenuje Moore-Aronszajnov izrek.
Bibliografija
Knjige
Znanstvena dela
, popravek (1957) 7, str. 1729
Opombe
Sklici
Viri
Zunanje povezave
Kategorija:Poljski matematiki Kategorija:Ameriški matematiki Kategorija:Poljski Američani Kategorija:Doktorirali na Univerzi v Varšavi Kategorija:Doktorirali na Univerzi v Parizu Kategorija:Predavatelji na Državni univerzi Oklahome Kategorija:Predavatelji na Univerzi Kansasa