Tino Chrupalla (* 14. april 1975 v Weißwasserju) je desničarski skrajnež in nemški politik (AfD). Leta 2017 je bil kot neposredni kandidat v volilnem okraju Görlitz izvoljen v nemški Bundestag, novembra 2019 pa je bil skupaj z Jörgom Meuthenom izvoljen za enega od dveh zveznih tiskovnih predstavnikov (vodje stranke) stranke AfD. Chrupalla je skupaj z Alice Weidel od septembra 2021 predsednik poslanske skupine AfD v Bundestagu .
Življenje in kariera Tino Chrupalla se je rodil kot sin mehanika in odraščal v Krauschwitzu (okrožje Weißwasser / okrožje Cottbus) v Nemški demokratični republiki . Po končani srednji šoli leta 1991 je Chrupalla opravil vajeništvo za slikopleskarja in lakirja, kjer je delal do leta 1994. Nato je opravil civilno službo v Weißwasserju. Med letoma 2000 in 2003 je obiskoval mojstrsko šolo v Görlitzu in Dresdnu. Leta 2003 je opravil mojstrski izpit pred Obrtno zbornico in ustanovil lastno podjetje za slikopleskarske in lakirne storitve.
1. marca 2020 so mu neznane osebe zažgale avto. Dejanje so obsodili vodilni politiki iz različnih strank.
Chrupalla je poročen in ima tri otroke.
Politična dejavnost Chrupalla je bil od leta 1990 do 1992 član Mlade zveze (Junge Union) in po lastnih izjavah dolga leta volivec CDU. Zaradi evrske krize, razprave o beguncih in vse večje birokracije za samozaposlene se je leta 2015 pridružil stranki AfD, ki je bila ustanovljena dve leti prej. Pred tem je sodeloval na demonstracijah Pegide . Marca 2016 je Chrupalla prevzel vodenje regionalne skupine AfD v nekdanjem okrožju Weißwasser . Aprila 2016 je bil izvoljen v okrajni odbor Görlitza in za člana stranke AfD Mittelstandsforum Sachsen. Februarja 2017 je Chrupalla prevzel predsedstvo okrožnega združenja Görlitz. sličica| Tino Chrupalla v nemškem bundestagu (2019) Novembra 2016 je bil izvoljen za neposrednega kandidata AfD v volilnem okraju Görlitz . Njegova stranka ga je tudi nominirala za peto mesto na državni listi. Na zveznih volitvah leta 2017 je Chrupalla z 32,4 % glasovi osvojil neposredni mandat v svojem volilnem okraju in tako prevladal proti kasnejšemu saškemu ministru in predsedniku CDU Michaelu Kretschmerju . Sächsische Zeitung ga je nato poleg Kretschmerja označil za "Osvajalca" kot enega od 15 "Ljudi leta 2017".
V Bundestagu je Chrupalla polnopravni član Odbora za gospodarske zadeve in energetiko. Je tudi namestnik člana Odbora za zunanje zadeve in Odbora za gradbeništvo, stanovanjsko gradnjo, urbani razvoj in lokalne oblasti .
5. oktobra 2017 je bil izvoljen za enega od petih podpredsednikov parlamentarne skupine AfD v Bundestagu .
Na zvezni strankarski konferenci AfD leta 2019 v Braunschweigu je bil Chrupalla 30. novembra skupaj z Jörgom Meuthenom izvoljen za predsednika stranke. V glasovanju je zmagal s 44,37 glasovi. % proti Gottfriedu Curiu (33,1 %) in Dana Guth (22,01 %), news38.de vom 1. Dezember 2019 v drugem krogu s 54,51 % proti Curiu (41,23 %).
Maja 2021 je Chrupalla napovedal, da bo na zveznih volitvah leta 2021 kandidiral skupaj z Alice Weidel za vodstvo stranke. V odgovor na obtožbe poslanke AfD v Bundestagu Joane Cotar, s katero se je prvotno pogovarjal o sodelovanju v vodstvu, da Chrupalla in Weidel predstavljata skrajno desno krilo stranke, je Chrupalla izjavil, da bosta z Weidel predstavljala tako vzhodno kot zahodno vejo stranke. V odgovoru na izjavo Ctarjeve, da je ignoriral njene prošnje za sodelovanje, je Chrupalla dejal: »'Brez odgovora' in 'ne govoriti o tem' sta dve različni stvari. Ga. Cotar je relativno zgodaj oziroma načeloma pred mano napovedala, s kom bo kandidirala. Zato je bilo logično, da kandidiram z ga. Weidel.« Konec istega meseca je ekipa Weidel in Chrupalla končno prejela 71 % glasov za vodilno ekipo na zveznih volitvah in je tako lahko premagala ekipo Cotar in Wundrak, ki je prejela le 27 %. Na zveznih volitvah septembra 2021 je Chrupalla zmagal s 35,8 % prvih glasov, ponovno osvojil neposredni mandat za svojo volilno enoto in se tako prišel v 20. Nemški Bundestag. Skupaj z Alice Weidel je bil 30. septembra 2021 izvoljen za vodjo poslanske skupine AfD v Bundestagu in tako nadomestil Alexandra Gaulanda, ki je v okviru redefinicije funkcije ostal častni predsednik.
Junija 2022 je bil Tino Chrupalla imenovan na 13. mesto. Zvezna strankarska konferenca AfD s približno 53 udeleženci % glasov ponovno izvoljen za zveznega predsednika. Pred tem so znani politiki AfD, kot so Cotar, Wolf in Hansel, javno pozvali k njegovi zamenjavi. Na zvezni strankarski konferenci v Essnu junija 2024 je bil izvoljen z 82,7 glasovi. % glasov za nadaljnji dve leti mandata.
Stališča in polemike
Uporaba desničarske ekstremistične folklore V intervjuju za ZDF po izvolitvi za enega od dveh zveznih predsednikov konec leta 2019 so Chrupallo vprašali o njegovih lastnih izjavah v zvezi s pozivom k zmernemu jeziku. Med intervjujem je Chrupalla zanikal, da bi uporabil izraz » Umvolkung « (sprememba prebivalstva), čeprav so bili na voljo videoposnetki tega. Chrupalla je odgovoril, da izraza ne smatra za desničarskega skrajneža in da ga »ni uporabil zavestno«. Glede na videoposnetke se je Chrupalla tudi "delno strinjal" z izjavami udeleženca istega dogodka, ki je migracije primerjal z genocidom, v katerem bi Nemce nadomestilo "mešano ljudstvo", obsojene vojne zločince druge svetovne vojne pa opisal kot "fante , ki so končali na vislicah v Nürnbergu ", kar je nato v intervjuju zanikal; namesto tega je trdil, da je moškemu nasprotoval. Nemški inštitut za človekove pravice je v strokovnem mnenju navedel, da je Chrupalla, tudi ko so ga zaslišali, vztrajal pri izrazu Umvolkung, ki je konceptualno in jezikovno zasidran v nacionalsocializmu. Glede na poročilo »s temi izjavami, v katerih izraža svojo idejo, da bi bilo treba ljudi razlikovati glede na njihovo vrednost, [Chrupalla] odkrito širi nacionalistične ideje.«
Sodelovanje z desničarskimi skrajneži Zvezni urad za varstvo ustave je Chrupallo omenil v svojem poročilu, ki je upravičilo uvrstitev AfD med primere, ki jih je treba pregledati . Razlog za to je, da je junija 2018 dal intervju desničarskemu skrajnežu in obsojenemu zanikovalcu holokavsta Nikolaju Nerlingu, ki je bil objavljen na YouTubu .
Zunanja politika in bližina Rusiji Na področju zunanje politike je Chrupalla leta 2017 pozval k odpravi sankcij, uvedenih proti Rusiji po ruski nezakoniti priključitvi Krima leta 2014, ker je zaradi tega trpelo gospodarstvo njegovega okrožja. Junija 2021 je Chrupalla skupaj z več drugimi poslanci stranke AfD odpotoval na 80. obletnico ustanovitve stranke AfD. obletnico napada Wehrmachta na Sovjetsko zvezo in tam položili venec. Chrupalla je za nemško tiskovno agencijo v Moskvi o svojem obisku povedal: »Osebno mi je bilo pomembno, da pošljem sporočilo sprave. […] Žal sem bil edini predstavnik Nemčije, ki je tukaj položil venec.« Med drugim obiskom Moskve nekaj tednov pozneje je Chrupalla na povabilo ruskega obrambnega ministrstva imel govor na konferenci, v katerem je govoril o "psihološkem bojevanju" zaveznikov po drugi svetovni vojni, katerih prevzgoja je imela trajen vpliv na nacionalno identiteto Nemcev, in primerjal politiko zahodnih zaveznikov po letu 1945 z nacistično propagando . Jörg Meuthen je tako priložnost kot vsebino Chrupallovega govora označil za "nespametna".
V začetku septembra 2021 se je Chrupalla zavzel za priznanje talibanov kot uradne afganistanske vlade, da bi lahko deportirali priseljence, ki morajo zapustiti državo, nazaj v Afganistan. Prav tako bi morali ponovno odpreti nemško veleposlaništvo v Kabulu. Diplomatski odnosi ne bi smeli biti odvisni od tega, ali posameznik deli svetovni nazor z državo.
Tri dni po začetku ruske invazije na Ukrajino februarja 2022 se je Chrupalla na izredni seji Bundestaga zahvalil Rusiji za ponovno združitev Nemčije. Kanclerja Scholza je obtožil, da je "ponovno aktiviral" hladno vojno .
Glede vojne v Ukrajini je Chrupalla konec novembra 2022 Markusu Lanzu povedal, da ruski predsednik Putin "ni vojni zločinec"; če bi ga tako označili, to ne bi pomagalo nikomur. Pristojna sodišča bi morala odgovoriti na vprašanje vojnih zločinov »po vojni«. Chrupalla je tudi dejal, da imamo »ameriške predsednike, ki so prav tako vojni zločinci«, in omenil Georgea W. Busha in njegovo vojno v Iraku . Vojaška strokovnjakinja Claudia Major je ugovarjala, da je bilo uničenje civilne infrastrukture očitno vojni zločin; Rusija je izvajala "strategijo depopulacije", saj če "sediš v temperaturah pod ničlo in snegu, brez ogrevanja, brez vode in brez elektrike v milijonskem mestu, kot je Kijev", "ne boš dolgo preživel".
Chrupalla je prav tako nasprotoval dobavam orožja Ukrajini, češ da te ne bodo "pomirile ali končale konflikta, temveč ga bodo podaljšale" in da bodo orožni sistemi, dobavljeni Ukrajini, "izstreljeni tudi na ruskem ozemlju". Zato je treba "čim prej doseči premirje in mirovna pogajanja". Major je odgovoril, da ukrajinskih protinapadov ni mogoče primerjati z ruskimi vojnimi zločini, ker niso "zravnali z ruševinami ruskih mest in uničili ruske infrastrukture". Chrupallova zahteva po pogajanjih je bila prav tako "truizem", saj bi se vojna končala "nekoč s pogajanji, vendar na podlagi vojaških rezultatov".
Chrupalla je v oddaji namignil, da bi uničenje plinovoda Severni tok koristilo ZDA na način, ki se mu je zdel sumljiv, saj so imele interes prodajati drag plin Nemčiji. Hunter Biden ima v konfliktu "ključno vlogo", vendar lahko le ugiba, katero, zato ne podrobneje pojasnjuje. Nemčija nima le prijateljev na Zahodu, ampak zvezna vlada ni zainteresirana za razjasnitev, kaj se je zgodilo. Chrupalla je prej rusko agresivno vojskovanje v Ukrajini pojasnil z besedami, da »vsaka reakcija povzroči protireakcijo« in da se Putin odziva na ukrajinske napade, kot je uničenje Krimskega mostu .
Potem ko je nemška vlada konec januarja 2023 napovedala dobavo bojnih tankov Leopard 2 Ukrajini, je Chrupalla dejal, da bi to pomenilo "slepo vstopanje v odprt ogenj, to moram odkrito povedati, neposredno v tretjo svetovno vojno."
Februarja 2023 je Chrupalla oznanila, da je podpisala peticijo " Manifest za mir ", ki sta jo sprožili Sahra Wagenknecht in Alice Schwarzer, ki nasprotuje dobavam orožja Ukrajini in podpira mirovna pogajanja, saj po Chrupalli "strankarske linije ne smejo biti ovira v boju za mir".
Marca je v Bundestagu trdil, da Rusija in Ukrajina vojno izgubljata skupaj, »spet je samo en zmagovalec in ta zmagovalec so ZDA«.
9. maja 2023 se je skupaj z nekdanjim kanclerjem Gerhardom Schröderjem, Klausom Ernstom, Egonom Krenzom in Alexandrom Gaulandom udeležil sprejema na ruskem veleposlaništvu ob dnevu zmage, pri čemer je nosil kravato v barvah ruske trobojnice. V odgovoru na kritike AfD v pogovoru z visokimi politiki AfD je ugovarjal, da se v nasprotju s poročili ni zahvalil ruskemu veleposlaniku za osvoboditev izpod nacionalsocializma (dan poraza mnogi v stranki smatrajo za "dan sramu"). V odgovoru na odcepitev je pojasnil svoje stališče z izjavo, da se mu ruski koncept zmage nad Nemčijo zdi neproblematičen: »Ni šlo toliko za to, da bi razblinili nemško domoljubje ali nas obremenili z neizbrisno krivdo.« Rusi so se umaknili leta 1994 in vzpostavili so se dobri "enakopravni gospodarski odnosi". Toda »Američani so ostali in ohranjajo našo državo v ekonomski odvisnosti – v škodo državljanov.«
Po terorističnem napadu Hamasa na Izrael se je Chrupalla odzval šele štiri dni pozneje, 11. oktobra 2023, s tvitom, v katerem je obsodil napad in zapisal, da žaluje za "vsemi vojnimi žrtvami". Po besedah novinarja časopisa Correctiv Marcusa Bensmanna je po eni strani enačil več kot 1000 ljudi, ki jih je umoril Hamas, z ubitimi teroristi, po drugi strani pa je uporabil izraz "vojni mrtvi", kljub dejstvu, da je šlo za morilski teroristični napad. Chrupalla v svojem tvitu tudi ni komentiral talcev, ki jih je zajel Hamas, vključno z več Nemci.