thumb|hochkant=1.5|levo|Ozemlje plemena Illinois pred letom 1700
thumb|Kaskaskia Illinois. Rezbarija: Georges-Henri-Victor Collot (1796.)
Illinois ali tudi Illini. Konfederacija ameriških Indijancev, sestavljena iz plemen Cahokia, Kaskaskia, Michigamea, Moingwena, Peoria in Tamaroa. Illinoisi so pripadali jezikovni družini Algonquian in so prvi sorodniki Miami Indijancev, verjetno so nekoč tvorili en narod. Ozemlje Illinoisov se je sredi 17. stoletja nahajalo v južnem Wisconsinu, severnem Illinoisu in delih Iowe in Missourija. Takrat jih je bilo okoli 6.500 tisoč, morda celo več, kot trdijo nekateri avtorji. Jacques Marquette in Louis Jolliet sta verjetno prva Evropejca, ki sta prečkala (1673) njihovo ozemlje. Oče Claude Jean Allouez, jezuitski misijonar, jih obišče leta 1676 in ostane z njimi več let. Leta 1750 se zapletejo v vojno z Indijanci Sioux, Fox in Irokezi, kar jim je zmanjšalo populacijo na zgolj 2.000. Leta 1769 je umor slavnega poglavarja Pontiaca, ki ga je ubil nek Indijanec Kaskaskia v vasi plemena Cahokia, izzval jezerska plemena (Chippewa, Ottawa, Potawatomi, Kickapoo in Sauk in Fox) v vojno do iztrebljenja Illinoisov. Ta vojna je trajala nekaj let, le nekaj preživelih Illinoisov pa je našlo zaščito (azil) pri svojih francoskih prijateljih v naselju Kaskaskia. Do leta 1800 jih je ostalo le 150. Leta 1833 preostali pripadniki, zastopani s plemenoma Kaskaskia in Peoria, prodajo plemenska zemljišča v severnem Illinoisu in se odpravijo na pot zahodno od Mississippija. Potomci teh dveh plemen danes živijo v severovzhodni Oklahomi s plemenoma Wea in Piankashaw (iz plemena Miami). Celotna skupina postane znana kot Peoria, leta 1908 jih je 204. Peorie leta 1959 izgubijo zvezni status, vendar je leta 1978 Kongres ponovno izglasoval priznanje. Leta 1990 se je njihovo število v ZDA povečalo na 1.300.
Ime
Sami sebe imenujejo Iliniwek, kar izvira iz ilini = man, iw pomeni is + ek množinska končnica, kar so Francozi pretvorili v -ois. Irokezi so jih imenovali tudi Chicktaghicks, Geghdageghroano ali Kighetawkigh Roanu. Huroni Indijanci so jih imenovali Witishaxtánu, kar izvira iz Ushaxtáno, njihove besede za reko Illinois.
Plemena in lokalne skupine
Prva poročila o "Illinois/Inoca/Illini" kažejo na vsaj dvanajst plemen (okoli 1680), vendar so nekatera od teh morda različna imena istega plemena:Center for Social Research Parkland College Champaign, Illinois, - Glossary of Ethnographic and Archaeological Terms Associated with the Contact Period in the North American Midwest.
Cahokia (izgovorjava: "ca•HO•ki•a", živeli so v poznem 16. in zgodnjem 17. stoletju v središču ozemlja "Illinois/Inoca" ob reki Mississippi v jugozahodnem Illinoisu in neposredno južno od Tamaroa)
Chepoussa ali Chipussea (izgovorjava: "che•POUS•sa"), običajno se omenjajo v povezavi z Michigamea, živeli so v severovzhodnem Arkansasu in jugovzhodnem Missouriju ob Black River, pritoku reke White River (ob kateri so se naselili Michigamea) in so bili tako eno najjužnejših plemen "Illinois/Inoca", kasneje so z njimi naselili današnje zgodovinsko najdišče, imenovano "Kolmer Site", njihova zgodovina je od tu naprej enaka zgodovini Michigamea – za več informacij glej Michigamea)
Chinko ali Chinkoa (izgovorjava: "CHIN•ko")
Coiracoentanon ali Korakoenitanon (izgovorjava: "coi•ra•coen•TAN•on"), živeli so ob spodnjem toku reke Des Moines in tako jugovzhodno od Moingwena in južno od Peoria, del se jih je kasneje pridružil Kaskaskia, večina pa Peoria, zato so kmalu izgubili svojo identiteto)
Espeminkia ali Ispeminkia (izgovorjava: "es•pe•MIN•ki•a")
thumb|Poglavar Kaskaskia, njegova mati in sin
Kaskaskia, Kaaskaaskiwa, Kaskaskahamwa ali Kaahkaahkiaki (onomatopeja za "dolgotipalčnico (Katydid)" torej "ljudstvo Katydid (Tettigonia viridissima)", (izgovorjava: "kas•KAS•ki•a"), v poznem 16. stoletju so Kaskaskia naseljevali severovzhodni del ozemlja "Illinois/Inoca" v zgornji dolini reke Illinois jugozahodno od Lake Michigan. Kaskaskia so konec 17. stoletja skupaj s sosednjimi plemeni Illinois/Inoca naseljevali veliko vas na severnem bregu reke Illinois blizu današnje vasi North Utica, Illinois, ki je bila znana kot Grand Village of Kaskaskia (tudi: Grand Village of the Illinois ali Old Kaskaskia Village) (blizu današnjega "Starved Rock State Park"). Zaradi agresivnega prodiranja plenilskih skupin Irokezov med bobrovimi vojnami so Kaskaskia okoli leta 1700 zapustili svoj dom ob reki Illinois in se preselili k izlivu po njih poimenovane [askaskia River v jugozahodnem Illinoisu; na sotočju rek Kaskaskia in Mississippi so ustanovili svojo novo glavno naselbino, imenovano Kaskaskia (ki je bila od 1809 do 1820 celo glavno mesto Illinoisa) in so ostali na tem območju do začetka 19. stoletja.)
Maroa, Maroua ali Omouahoa (po grobo narisanem zemljevidu jezuitov in raziskovalca Fr. Jacques Marquetta, so v 17. stoletju živeli na območju, ki danes obsega dele Illinoisa in Indiane, pogosto se jih obravnava le kot skupino Tamaroa, hitro so izgubili svojo identiteto in preživeli so se jim pridružili)
Michibousa (izgovorjava: "mich•i•BOU•sa")
Michigamea, Mitchigamea, Michigamie ali Meehcikamia oz. Mihshikamiia (izgovorjava: "mich•i•GA•me•a"), prvotno morda iz okolice današnjega Chicaga, so jih v poznem 16. stoletju sovražni Sauk in Fox) pregnani proti jugu v severovzhodni Arkansas in so se naselili kot najjužnejše pleme ob reki St. Francis in White River, vendar so se okoli leta 1700 morali umakniti pred plemenom Quapaw in so se vrnili k reki Mississippi in gornji Sangamon River v jugozahodnem Illinoisu; tukaj so postavili več vasi blizu francoske utrdbe (Fort de Chartes), skupaj s Chepoussa so naseljevali močno utrjeno vas z palisadami (današnje zgodovinsko najdišče imenovano „Kolmer Site“) – vendar je bila ta že leta 1752 napadena, požgana in večina prebivalstva pobita s strani zavezništva sovražnih plemen – Fox, Sioux in Cherokee – (del francosko-indijanske vojne). Preživeli Michigamea so postavili novo naselje (današnje zgodovinsko najdišče imenovano „Waterman Site“) v neposredni bližini ali pa so se pridružili Kaskaskia.)The Illini Confederation: Lords of the Mississippi Valley
Moingwena, Moingona ali Mooyinkweena (izgovorjava: „moin•GWE•na“), prvotno so živeli južno od z njimi tesno povezanih Peoria – včasih jih celo obravnavajo kot podpleme Peoria – ob Zgornji Des Moines River, ki je bil verjetno poimenovan po tem plemenu – Riviere de Moingwena)včasih se poroča tudi, da so Coiracoentanon živeli na zgornjem toku reke Des Moines in Moingwena namesto tega na njenem spodnjem toku do izliva v Mississippi, in da so se ozemlja slednjih raztezala do jugovzhodne Iowe in severovzhodnega Missourija
Peoria, Peroveria, Pewaria, Pewarea ali Peewaareewa, sodobna izgovorjava Peewaalia oz. Peewaaliaki (dobesedno: Nekdo pride in nosi breme na hrbtu, (izgovorjava: „pe•O•ri•a“), v poznem 16. stoletju so naseljevali severozahod ozemlja „Illinois/Inoca“ ob pritokih reke Mississippi v jugovzhodni Iowi in severovzhodnem Missouriju; Francozi so leta 1673 obiskali veliko vas blizu izliva reke Des Moines River; kasneje so se Peoria preselili vzhodno v dolino reke Illinois in leta 1691 postavili svojo glavno vas blizu današnjega mesta Peoria, Illinois, to je bilo priljubljeno lovišče in je bilo zato poimenovano po bližnjem Peoria Lake, naravni razširitvi reke Illinois, kot Pimiteoui / Pee-Mee-Twee („debelo, bogato jezero“). V 1760-ih pa so Peoria zapustili dolino Illinoisa in se preselili južno k reki Mississippi v jugozahodnem Illinoisu in vzhodnem Missouriju.)
Tamaroa ali Tamarowa ("odrezan rep" in se je nanašal na totemno žival, kot je medved ali divja mačka, (izgovorjava: „ta•ma•RO•a“), v poznem 17. stoletju in zgodnjem 18. stoletju so Tamaroa živeli na obeh straneh reke Mississippi na območju sotočja z reko Illinois in reko Missouri v vzhodnem Missouriju in jugozahodnem Illinoisu, neposredno jugovzhodno od njih so živeli Cahokia in še naprej jugozahodno Michigamea; Tamaroa so se skupaj s Cahokia kasneje preselili v bližino Kaskaskia ob izlivu reke Kaskaskia v današnjem Illinoisu. Tam so živeli blizu francoskega naselja Kaskaskia (in hkrati glavnega naselja Kaskaskia) in trpeli zaradi evropskih bolezni, proti katerim niso mogli razviti odpornosti. Poleg tega so se pojavile vojne proti sovražnim plemenom, kot so Chickasaw in Shawnee ter razširjen alkoholizem, tako da se je število prebivalcev tukaj naseljenih plemen „Illinois/Inoca“ še naprej dramatično zmanjševalo.)
Tapouaro, Taponero, Taporoua ali Tapuaro (izgovorjava: „ta•POUA•ro“), živeli so v vzhodnem Iowi in zahodnem Illinoisu ob spodnjem toku reke Iowa do izliva v Misisipi)ZGODOVINA ILLINOISA
Okoli leta 1750 so se – verjetno zaradi epidemij in nenehnih vojn – več plemen pridružilo sosednjim večjim plemenom in izgubilo svojo identiteto, tako da je obstajalo le še pet plemen, katerih identiteta velja za zanesljivo:
Cahokia (pleme)
Kaskaskia (pleme) (ter nekateri Michigamea)
Michigamea (ter preživeli Chepoussa)
Peoria (pleme) (ter preživeli Moingwena) in
Tamaroa (pleme) (ter kasneje vsi preživeli Cahokia in Maroa)
Od teh petih plemen so leta 1818 obstajali le še Kaskaskia (Kaskaskia ter preživeli Cahokia, Coiracoentanon, Chepoussa, Maroa, Tamaroa in Michigamea) in Peoria, ki so zaradi napredujoče meje v pogodbi z ZDA odstopili vse zahtevke in zemljiške pravice vzhodno od reke Misisipi; danes obstaja le še Peoria Indian Tribe of Oklahoma (ki ga sestavljajo tudi številni potomci plemen Miami, Wea (Waayaahtanooki) in Piankashaw (Peeyankihšiaki)).
Zgodovina
Zgodnja zgodovina in napadi Irokezov
Glej tudi: Bobrove vojne
thumb|La Salle in odprava prispeta v vas Illinois (slikar George Catlin)
Konfederacija Illinois ali tudi Konfederacija Illini, ki so se je sosedje sprva bali in jo spoštovali, je pred stikom prevladovala v srednji dolini Mississippija, vendar so jih prvi učinki Evropejcev dosegli dolgo, preden so srečali svojega prvega belca. Ti so jim morda sprva celo koristili. Epidemije, ki jih je pustila odprava De Soto (1539-43), so opustošile velik del jugovzhodnih Združenih držav. Ko so se sosednja plemena premikala proti jugu, da bi zapolnila prazne prostore, ki so nastali zaradi množičnega izumrtja prvotnega prebivalstva, so se nekatere skupine Illinijev očitno lahko razširile proti jugu vzdolž Mississippija v severni Arkansas. Vendar pa so kasnejši učinki trgovine s krznom in bobrovih vojn kmalu izničili te zgodnje pridobitve.
Čeprav je leto 1628 uradni datum za začetek bobrovih vojn, se je povečano medplemensko vojskovanje za nadzor nad trgovino z Evropejci začelo takoj, ko so se prva krzna zamenjala med Micmaci in evropskimi ribiči v kanadskih pomorskih provincah leta 1519. Do takrat, ko so Francozi leta 1604 ustanovili svojo prvo trgovsko postajo v New Brunswicku, so algonkinsko govoreči Micmaci, Algonkini, Montagnaisi (Innu) in Maleciti (Abenaki) prisilili Laurentinske Irokeze (bodisi Hurone ali Irokeze), da so zapustili spodnjo reko St. Lawrence pri Quebecu, kjer je Jacques Cartier leta 1534 prvič našel njihove vasi. Ko so Francozi kmalu zatem preusmerili svojo trgovino na St. Lawrence, so se Algonkini in Montagnaisi povezali s Huroni in se borili z Irokeško ligo za nadzor nad zgornjo reko. Francozi so se nevede odločili posredovati v tej vojni in so se leta 1609 pridružili algonkinski vojni skupini, ki je premagala Mohawke (Irokeze) v bitki pri jezeru Champlain. V dveh letih so Algonkini pregnali Irokeze iz zgornjega St. Lawrencea, vendar so si Francozi ustvarili nevarnega sovražnika.