thumb|upright=1.8|Območje Mattabesic in sosednjih plemen okoli leta 1600
Mattabesic so bili indijansko pleme, ki so govorili algonqkuianski jezik in so živeli v današnjem zahodnem Connecticutu med rekama Housatonic in Connecticut ter so tvorili konfederacijo več manjših plemen. Ocenjuje se, da jih je bilo okoli leta 1600 več kot 10.000 pripadnikov plemena. Kot druga plemena Nove Anglije so bili polnomadski in so se sezonsko selili med relativno stalnimi lokacijami. Njihova glavna hrana je bila koruza, ki so jo gojile ženske ter ribe in divjačina. Mnoga njihova plemena danes veljajo za izumrla.
Lokacija
Zahodni Connecticut med dolinama rek Housatonic in Connecticut.
Prebivalstvo
Čeprav so nekatere ocene segale do 20.000, je bilo skupno število vseh plemen Mattabesic v zahodnem Connecticutu leta 1600 verjetno blizu 10.000, ki so živeli v kar 60 vaseh. Tik pred prihodom prvih angleških kolonistov v Plymouth, Massachusetts leta 1620, so tri velike epidemije zajele Novo Anglijo in kanadsko priobalje. Ker je migracija več tisoč Pequot-Moheganov v vzhodni Connecticut v tem času prikrila izgube prvotnih plemen, vpliv na domorodno prebivalstvo v Connecticutu ni povsem jasen. Najboljša ocena je, da je bilo leta 1620 približno 5.000 Mattabesicov. Stik z Nizozemci in Angleži je po tem postal pogost in bolezen je nenehno jemala davek – črne koze v letih 1633-35 so bile glavni ubijalec.
V letih takoj po Pequotski vojni (1637) so angleški naseljenci zasedli ozemlja plemen Mattabesic, ki so mejila na reko Connecticut in obalo zahodnega Connecticuta. Pri tem preseljevanju je bilo malo vojskovanja. Nekaj plemen je bilo osvojenih in vključenih v Mohegane, vendar so se praviloma druga plemena razdelila v majhne skupine in se preselila zahodno v dolino Housatonic ter so jih absorbirala plemena Paugussett. Do leta 1700 se je domorodno prebivalstvo v zahodnem Connecticutu zmanjšalo na manj kot 1.000, vendar ker se je naseljevanje počasi širilo na to območje, so Mattabesici še vedno nadzorovali več kot 500.000 hektarjev. To seveda ni trajalo zelo dolgo. Do leta 1800 so vdori, prevare, medsebojne poroke, bolezni in migracije zmanjšale število Mattabesicov na 77 ljudi, ki so živeli na 1.700 hektarjih v majhnih rezervatih v Golden Hillu, Turkey Hillu, Naugatucku in Schaghticokeu. Po še enem stoletju izčrpavanja je bilo le še 20 Mattabesicov.
Trenutno sta Golden Hill Paugussett in Schaghticoke priznana le s strani države Connecticut in ne s strani zvezne vlade. Golden Hill v Trumbullu, Connecticut, je najstarejši indijanski rezervat v Združenih državah, vendar se je njegova velikost skozi leta nenehno zmanjševala, dokler ni ostalo le 0.26 hektarja. Leta 1979 so Golden Hill Paugussett, ki imajo 120 članov, uporabili dotacijo Ministrstva za stanovanja in urbane zadeve za nakup 108 hektarjev blizu Colchestra, Connecticut. Schaghticoke (ali Scaticook, kar pomeni "kraj razvejanih voda" in se ne sme zamenjevati z drugim Schaghticokeom v New Yorku, ki je bil last plemena Mahican) imajo 400 hektarjev velik rezervat blizu Kenta, Connecticut. Njihovih 350 članov je potomcev mešanice Paugussettov in več drugih plemen Mattabesic. Drugi potomci Mattabesicov se še vedno najdejo med Stockbridge in Brotherton Indijanci v severnem Wisconsinu.
Imena
Algonkinska plemena v Connecticutu zahodno od reke Connecticut očitno niso imela skupnega imena zase. Mattabesic je ime ene vasi ob reki Connecticut in njegova uporaba za opis te skupine neodvisnih plemen je povsem poljubna. Različna druga imena (od katerih se nobeno ni izkazalo za zadovoljivo) so bila: Paugussett, Quiripi, Skeetambaugh, Wampano in Wappinger. Iz zgodovinskih razlogov so bili Wappingerji, ki so živeli v New Yorku na vzhodni strani spodnje reke Hudson, obravnavani kot ločeno pleme.
Jezik
thumb|Sodoben zemljevid, ki na splošno prikazuje jezikovna območja v srednjeatlantski regiji v času evropskih stikov v 17. stoletju
Mattabesic so govorili algonkinski jezik in sicer R-narečje. Vsa plemena Mattabesic so govorila skupen jezik, ki so ga imenovali Quiripi ali Wampano. Je enak narečju, ki so ga govorila plemena Metoac v osrednjem Long Islandu in Wappingerji na vzhodni strani spodnje reke Hudson.
Plemena
Hammonasset - ustje reke Hammonasset. Vasi - Pashesauke, Pataquasak, Pattaquonk, Pocilaug.
Massaco (Mussauco) - blizu Simsburyja in Cantona. Vasi - Massaco, Weataug.
Menunkatuc - na obali blizu Guilforda. Vas - Menunkatuc.
Paugussett Proper (Milford Indians, Pangusset, Paugasuck, Paugeesukq) - vzhodna stran reke Housatonic do severa Waterburyja.Vasi - Capage (Cupheag, Cuphege), Mattituck, Meshapock, Metichawon, Naugatuck, Paugussett, Squantuck, Wepowaug (Woronock).
Peaquanock (Pauquanuch, Pisquheege, Poquannuc, Poquaunnuch) - zahodno od Housatonica do Danburyja na severu. Vasi - Aspetuck, Pequannock, Pisquheege, Ramapo, Sasqua (Sacoe, Sahwoke), Saugatuck, Titicus, Uncowa (Uncaway, Uncoma, Unkawa).
Podunk - vzhodna stran reke Connecticut blizu East Windsorja in East Hartforda. Vasi - Appaquag, Hockanum, Namaroake, Naubuc, Newashe (Nawaas), Peskantuk (Peskeomskut), Podunk, Scanticook (Scantic, Skaticook).
Poquonock - zahodna stran reke Connecticut blizu Windsor Locks. OPOZORILO: podobnost tega imena z Pequannockom zahodno od reke Housatonic.
Vasi
Mattianock, Poquonock.
Potatuck (Poodatook, Pootatuck) - dolina Housatonic med Newtownom in Woodburyjem. Vasi - Bantam (Panteam, Peatam), Nonnewaug, Pomeraug (Pomperaug), Potatuck.
Quinnipiac (Quiripi) - zaliv New Haven in reke, ki se vanj izlivajo. Vasi - Mautunsq, Mioonktuck, Montowesa, Quinnipiac, Totoket.
Sicaog (Saukiog, Sukiang) - središče Hartforda. Vas - Suckinuk
Tunxis - reka Farmington zahodno od Hartforda. Vasi - Pequabuck, Tunxis, Woodtick.
Wangunk (Udagunk, Wongunk) - obe strani reke Connecticut med Hartfordom in Haddamom. Vasi - Cockaponset, Coginchaug, Cossonnacock, Machamodus (Machemoodus), Matianuck, Mattabesic, Mattacomacok, Pocowset, Pyquag (Pyquang).
Weantinock (Indijanci New Milford, Ouantencok, Oweantinuck, Wyantineck, Wawyachtenokse) - dolina Housatonic nad Danburyjem. Vasi - Pahquioke, Weantinock, Waramaug.
Plemenski zavezniki Mattabesic z Pequoti leta 1633:
Massaco, Menunkatuc, Pequannock, Quinnipiac.
Plemenski zavezniki Mattabesic s Pocomtuci po letu 1650:
Newashe, Poquonock, Peskantuk, Sicaog.
Rezervati in skupnosti Mattabesic po letu 1700:
Coram Hill, Derby, Farmington, Lonetown (Redding), Milford, Naugatuck, Turkey Hill, Golden Hill, Schaghticoke (Pachgatgoch, Pishgachtikuk. Pisgochtigoch, Scaticook, Scutcuk).
Rezervati in skupnosti Mattabesic po letu 1800:
Golden Hill, Naugatuck, Turkey Hill, Schaghticoke.
Zgodovina
thumb|Obala nizozemske kolonije in nekaj naselij prikazanih v primerjavi z današnjimi mejami
Skriti za Long Islandom na jugu, Mattabesic niso imeli stika z Evropejci, dokler nizozemski trgovci s krznom iz Nove Nizozemske (dolina Hudson v New Yorku) niso začeli raziskovati južne obale Nove Anglije po letu 1610. Najprej so srečali Paugussett in Peaquanock ob ustju reke Housatonic in kmalu zatem začeli trgovati z drugimi plemeni Mattabesic na vzhodu ob obali in spodnji reki Connecticut. Do leta 1622 so Nizozemci zgradili stalno trgovsko postajo blizu današnjega Hartforda, od koder so nameravali trgovati z vsemi plemeni v Connecticutu. Vendar pa so imeli Pequot druge ambicije. Odločeni, da bodo prevladovali v trgovini na tem območju, so napadli nekatere Mattabesice blizu trgovske postaje. Nizozemci so zajeli poglavarja Pequot in ga zadržali za odkupnino in domnevno, obljube boljšega vedenja. Vendar pa so Nizozemci vzeli odkupnino in nato ubili svojega ujetnika, po čemer so se Pequot maščevali z požigom postaje. Na koncu so se obe strani zaradi vzajemne gospodarske koristi odločili, da je najbolje, da se "poljubijo in pobotajo," vendar po tem Nizozemci niso več poskušali preprečiti prevlade Pequot nad drugimi plemeni na tem območju.
Visoko organizirani Pequot so se takoj lotili svojega dela. Kasneje istega leta so se borili v vojni z Narragansett plemenom, da bi zavzeli ozemlje v zahodnem Rhode Islandu in zadržali tega močnega tekmeca stran od Nizozemcev. Ko so to dosegli, so preveslali čez Long Island Sound, da bi podredili Metoac in pridobili nadzor nad trgovino z wampumi, nato pa so se razširili na sever in zahod, da bi podredili več majhnih plemen Nipmuc in Mattabesic v Connecticutu. Medtem ko so Nizozemci gledali stran od osvajanj Pequot, so postajali zaskrbljeni zaradi možnosti konkurence iz nove angleške kolonije v vzhodnem Massachusettsu. Leta 1627 so poslali predstavnika v Plymouth. Rezultat je bila pogodba z Angleži, ki je Nizozemcem dala trgovinski monopol vzdolž južne obale Nove Anglije in doline Connecticut. Ta sporazum je trajal le tri leta, dokler se bolj militantni puritanci niso začeli naseljevati v Massachusettsu. Ko se je ravnotežje moči premaknilo v korist Angležev, je bila pogodba prezrta. Leta 1633 so trgovci iz Bostona ustanovili trgovsko postajo v Windsorju, Connecticut, ki je, ker je bila tik gorvodno od Nizozemcev v Hartfordu, prestregla večino krzna s severa, ki je prej šlo k Nizozemcem.
Nizozemci so se obrnili na Pequot za podporo proti Angležem, od njih so kupili zemljo (ki je dejansko pripadala Mattabesic) in zgradili utrjeno trgovsko postajo (Hiša dobrega upanja). Leta 1635 so Angleži odgovorili s svojo utrdbo (Saybrook) ob ustju Connecticuta, in Nizozemci so bili odrezani. Angleška naselitev Connecticuta se je začela naslednje leto. Mnogi Mattabesic ob reki (vključno z frakcijo Pequot, ki se je ločila in postala Mohegan) so Angleže pozdravili kot priložnost, da se znebijo Pequot, s čimer so pripravili teren za vojno Pequot (1637). Prvi udarec je dejansko zadala epidemija. Začenši leta 1633 med plemeni v vzhodnem Massachusettsu, so se črne koze razširile skozi domorodno prebivalstvo Nove Anglije in dosegle Connecticut leta 1634. Kljub izgubam zaradi epidemije so Pequot novo angleško naselbino ob Connecticutu najprej srečali z grožnjami in nato z manjšim nasiljem. Angleški povračilni napad poleti 1636 je stopnjeval spopad v odprto vojno naslednjo pomlad.
Čeprav so bili zmanjšani zaradi črnih koz in nedavne prebeglosti Moheganov, so Pequot imeli zvestobo 26 plemen in so bili še vedno mogočni. Vendar pa so maja 1637 združene sile Angležev, Moheganov in Narragansettov pod poveljstvom stotnika Johna Masona so uničile glavno trdnjavo Pequotov pri Mysticu in pobile 700 njenih prebivalcev. Po tem porazu so se mnogi zavezniki Pequotov, Mattabesici, Metoaci in Nipmuci, nenadoma preusmerili na drugo stran, Pequoti pa so bili prisiljeni zapustiti svoje vasi in pobegniti proti zahodu, proti nizozemskim naselbinam ob Hudsonu. Malokdo je uspel. 13. julija sta Mason in Mohegani dohitela veliko skupino Pequotov in njihovega poglavarja Sassacusa, ki so našli zatočišče v vasi Pequannock v Sasqui (Fairfield, Connecticut). Mason in njegovi možje so obkolili trdnjavo Peaquanock, ki je bila skrita v močvirju, vendar so po pogajanjih 200 Pequannockov (večinoma žensk in otrok) smeli oditi. Vendar so se Pequoti dobro zavedali usode, ki jih čaka in se niso hoteli predati.