Teodor Oglejski, oglejski škof v času cesarja Konstantina, * 3. stoletje, † 4. stoletje
Po navedbah oglejskega škofovskega kataloga je Teodor nasledil Krizogona Oglejskega († 303), oziroma Krizogona II. († 312) po drugem seznamu, Teodorjevo škofovanje pa je trajalo enajst let.
Teodor je bil prvi oglejski škof po izdaji milanskega edikta leta 313. Leta 314 je skupaj s svojim diakonom Agatonom sodeloval na arleškem koncilu, ki je obsodil donatizem. Teodor je bil med prvimi podpisniki uradnih dokumentov koncila, kar potrjuje Cerkveno pomembnost Ogleja v širjenju krščanstva na severovzhodu Italije in balkansko-podonavskem ozemlju. Agaton je v nekaterih dokumentih imenovan kot Avgust, možno pa je, da gre za Teodorjevega naslednika Agapitusa.
Teodor je ustanovitelj prve bazilike v Ogleju, ki je danes delno na mestu bazilike Marijinega vnebovzetja in sv. Mohorja in Fortunata, in znanih mozaikov, ki so v njej. Njegovo ime se pojavi na dveh zgodnjekrščanskih (po njemu poimenovanih teodorijanskih) mozaikih v dveh učilnicah. V južni, ki je bila namenjena katehumenom, piše (), v severni, ki je bila namenjena evharističnim obredom, pa delno ohranjen .
Teodorjevi mozaiki povezujejo predkrščanske motive z novimi vrednotami ter didaktično potrebo pri liturgičnih obredih Cerkve, še posebej zgodba o Jonu. Na arhitekturi krščanskih zgradb Teodorovega obdobja temeljita tudi kasnejši severna, Fortunacijanova, in južna, Kromacijeva bazilika, ter druge krščanske zgradbe oglejske škofije v kasnejšem četrtem in petem stoletju.
Viri
Kategorija:Oglejski patriarhi