Samostanska cerkev Santo Domingo (langx|es|Templo de San Domingo Guzmán}} (skrajšano: Iglesia ali Templo de San Domingo) je pomembna cerkev v mehiškem mestu Puebla de Zaragoza. Prvotno je pripadala dominikanskemu samostanu in stoji na ulici Calle 5 de Mayo v zgodovinskem središču, ki je na Unescovem seznamu svetovne dediščine.

Pripadajoča kapela rožnega venca () velja za največji dragulj mehiškega baroka in je nekoč veljala za osmo čudo sveta.Miguel Ángel Herrada: „Iglesia de Santo Domingo de Guzmán y Capilla del Rosario“ auf der Website der Gemeinde von Puebla (Ayuntamiento de Puebla), im „web.archive.org“, gesehen am 12. Mai 2019Luis Alberto Martínez Álvarez: Die „Capilla del Rosario“ im „web.archive.org“, gesehen am 12. Mai 2019Die „Capilla del Rosario“ von Puebla auf „viajaporpuebla.mx“, gesehen am 12. Mai 2019 Papež Janez Pavel II. jo je med svojim obiskom leta 1979 opisal kot »relikviarij Amerike«.

Cerkev thumb|300px|Gradbeni kompleks Santo Dominga s kapelo Rožnega venca (levo) in nekdanjo Porterio (skrajno desno) Zgodovina Prvi dominikanski menihi so v Pueblo prispeli leta 1534 na prošnjo prvega škofa škofije Tlaxcala, Fraya Juliána Garcésa. Istega leta so začeli graditi preprosto cerkev, posvečeno nadangelu sv. Mihaelu.

Gradnja sedanje cerkve se je začela leta 1571. Dela je nadzoroval arhitekt Francisco Becerra. Do leta 1611 sta bila končana vsaj lupina in fasada, vendar se je delo vleklo do leta 1659, kot je razvidno iz napisa blizu vhoda. Stolp je bil v sedanji obliki zgrajen leta 1801.

Opis V cerkveno preddverje se vstopi skozi portal, okrašen s štukaturami, ki ga krasi figura nadangela Mihaela in križ. V atriju sta dve kapeli: kapela Mixtecosov z baročnim portalom in lambrisom iz azulejosov v notranjosti ter kapela tercijanskega reda (de la Tercera Orden). thumb|300px|Ladja Santo Dominga

Desno od glavnega portala cerkve, ob stolpu, so ostanki starih samostanskih vrat (porteria), katerih nekdanji loki so zdaj zazidani (od leta 2019). Stene med okni v prvem nadstropju so bogato okrašene s štukaturami.

Mogočni vhodni portal cerkve, izdelan iz sivega granita, je videti preprost in asketski. V najnižjem registru ga členi osem gladkih toskanskih stebrov, friz zgoraj pa ima izmenično osemkrake zvezde in vrtnice. V drugem registru so vidni kotni in kiparski pilastri jonskega reda. Nad okroglim obokanim vhodom je lik nadangela Mihaela, ob katerem sta dva psa (simbola dominikancev), nad kvadratnim oknom in na samem vrhu marmorna reliefna figura svetega Dominika.

Prostorna ladja je formalno oblikovana kot latinski križ in je v bistvu preprosta in asketska, navdihnjena z zadržanim barvnim kontrastom pobeljenih sten s sivim granitom stebrov in okroglih lokov. Obokan strop je okrašen z barvitimi in delno pozlačenimi štukaturnimi okraski. Desno in levo se sivo-granitni okrogli loki odpirajo v stranske kapele, ki so zaprte z rešetkami. Spredaj desno je prižnica iz belega in črnega marmorja z dominikanskim emblemom.

Apsido in celotno cerkev obvladuje ogromen pozlačen glavni oltar v klasičnem zgodnjebaročnem slogu, katerega niše na štirih nivojih so polne številnih barvitih figur svetnikov. V transeptih so bogato izrezljani in okrašeni baročni oltarji v slogu churriguera.

Kapela Rožnega venca Zgodovina Kapela Rožnega venca je bila zgrajena med letoma 1650 in 1690Mónica Delgado Solano: „Capilla del Rosario (Puebla, México)“, in: „Catholic.net“, gesehen am 12. Mai 2019 in je bila prva kapela v Mehiki, posvečena Rožnovenski Gospe (Nuestra Señora del Rosario), kot znak velike predanosti dominikancev rožnemu vencu.

Pobožnost rožnemu vencu se je od konca 16. stoletja močno povečala. Začetna ideja za gradnjo kapele je prišla od brata Juana de Cuenca. Delo sta vodila brat Agustín Hernández in brat Diego de Gorozpe, dokončano pa je bilo leta 1690 po 40 letih gradnje. Slavje ob posvetitvi kapele se je začelo 16. aprila istega leta in je trajalo devet dni.

Med majem 1967 in 1971 je bila kapela obnovljena s podporo fundacije Fundación Mary Street Jenkins in na podlagi starih risb.

Opis Kapela je oblikovana kot latinski križ, vendar z zelo kratkimi prečnimi kraki. Najnižji del stene je prekrit s frizom iz talavera azulejo. Prepričljiv vtis notranjosti ustvarjajo stene in oboki, ki so v celoti okrašeni z razkošnim ornamentom iz pozlačenega štukature in lesenih rezbarij na belem ozadju. Štukatura temelji na mešanici moke, beljaka in vode s prevlekami iz 24-karatnega zlata. Številni angeli in druge simbolne figure, ki jih je ustvaril Fray Agustín Hernández, se pojavljajo tudi v dovršenem prepletu delno rastlinskih in delno abstraktnih okrasnih oblik. Tema celotne dekoracije izhaja iz simbolov krščanske vere in skrivnosti rožnega venca. Na samem vrhu oboka ladje so alegorije treh krščanskih vrlin: vere, upanja in ljubezni. Obkrožajo jo v majhnih ovalih Marijini simboli, kot so vrtnice, bele lilije, perunike, vodnjak in drugi.

Šest slik na stenah ladje je naslikal José Rodríguez Carnero (1649–1725) in prikazujejo vesele skrivnosti rožnega venca (oznanjenje, obiskovanje, Jezusovo rojstvo, češčenje pastirjev, daritev v templju, Jezus med pismouki).

Trije veliki oltarji, ki obkrožajo tabernakelj v križišču, se prav tako tematsko vrtijo okoli Device Marije. V levem transeptu je Marijino vnebovzetje, nasproti v desnem transeptu pa Marijino kronanje. Ogromni glavni oltar v apsidi prikazuje Slavo in zmagoslavje rožnega venca.

Pred njim, v križišču, je veliko, veličastno svetišče (mehiško: ciprés) s figuro Madone rožnega venca med marmornimi stebri iz Tecalija (vasi blizu Pueble) v spodnjem nadstropju, nad njim pa sveti Dominik med zavitimi salomonovimi stebri, obdan z majhnimi kipi dominikanskih svetnikov. Na vrhu prevlečene krone svetišča, med plešočimi angeli putti, stoji nadangel Gabrijel z zvitkom z napisom Ave Maria.

Štirje veliki angeli v pendantivih kupole nosijo zvitke, ki Marijo pozdravljajo kot Hčer Očeta, Mater Sina, Ženo Svetega Duha in Tempelj Svete Trojice.

Zgoraj, med okni osmerokotne kupole, je 16 figur svetnic: Uršula, Águeda iz Catanije, sveta Neža, Anastazija, Apolonija, Klara Asiška, Gertruda Helftska, Lugarda, Rozalija Palermska, Roza Viterbska, Terezija Avilska, Tekla de Iconio, sveta Barbara, Cecilija Rimska, Lucija Sirakuška in Katarina Aleksandrijska.

Nad tem, v rotundi kupole, med velikimi krilatimi glavami serafimov in trtami, je mogoče videti osem alegoričnih figur Božje milosti in darov Svetega Duha: Razum, Pogum, Pobožnost, Strah Gospodov, Znanje, Dober nasvet in Modrost.

Nad vsem, v središču kupole, lebdi golob Svetega Duha sredi večžarkovnega zlatega sija svetlobe.

Sklici

Zunanje povezave

Miguel Ángel Herrada: „Iglesia de Santo Domingo de Guzmán y Capilla del Rosario“ auf der Website der Gemeinde von Puebla (Ayuntamiento de Puebla), im „web.archive.org“, gesehen am 12. Mai 2019 (spanisch; Hauptquelle zum vorliegenden Artikel) Mónica Delgado Solano: „Capilla del Rosario (Puebla, México)“, in: „Catholic.net“, gesehen am 12. Mai 2019 (spanisch; Hauptquelle zum vorliegenden Artikel) Luis Alberto Martínez Álvarez: „Capilla del Rosario“, im „web.archive.org“, gesehen am 12. Mai 2019 (spanisch; Hauptquelle zum vorliegenden Artikel) Die „Capilla del Rosario“ von Puebla auf „viajaporpuebla.mx“, gesehen am 12. Mai 2019 (spanisch) „Capilla del Rosario, un tesoro arquitectónico hecho de oro“ auf „cityexpress.com“, gesehen am 12. Mai 2019 (spanisch)

Kategorija:Puebla de Zaragoza Kategorija:Kraji svetovne dediščine v Mehiki Kategorija:Cerkve v Mehiki Kategorija:Baročna arhitektura v Mehiki Kategorija:Zgradbe in objekti, zgrajeni leta 1611