Matilda (angleško Empress Matilda, znana tudi kot Empress Maud) iz normanske vladarske hiše je bila hči angleškega kralja Henrika I., * okoli 7. februarja 1102Oskar Rössler, Emil Ebering (ur.). Kaiserin Mathilde, Mutter Heinrichs von Anjou, und das Zeitalter der Anarchie in England. Historische Studien 7. E. Ebering, 1897. Priloga 1, str. 417–420 verjetno v Sutton Courtenayu,Marjorie Chibnall. The Empress Matilda: Queen Consort, Queen Mother and Lady of the English. Blackwell, 1993. str. 9. ISBN 978-0-631-15737-3 Oxfordshire, Anglija, † 10. september 1167, Rouen, Normandija, Francija.
Kot žena Henrika V. (vl. 1114–1125) je bila cesarica Rimljanov. Po njeni poroki z grofom Geoffreyjem V. Anžujskim je ohranila naziv cesarice in je zato v angleško govorečih državah znana predvsem kot cesarica Matilda (ali cesarica Maud). Matilda ja poskušala je uveljaviti svojo zahtevo po angleškem prestolu proti Štefanu Bloiškemu. Ko so leta 1141 Štefana ujeli vojaki njenih podpornikov, je bila razglašena za cesarico Anglije. Nekaj mesecev je bila prva vladarica Angleškega kraljestva, vendar ni bila kronana. Leta 1148 se je umaknila v Normandijo. Njen sin Henrik je leta 1154 postal prvi angleški kralj iz dinastije Plantagenetov in s tem ustanovitelj Anžujskega kraljestva.
Predniki Matilda je bila edina zakonska hči angleškega kralja Henrika I. in njegove žene Matilde, pred poroko Edith, hčerke škotskega kralja Malcolma III. in njegove žene svete Margarete. Po materini strani je bila potomka kratkotrajnega kralja Edmunda II. Železnobokega iz anglosaške hiše Wessex. Edmunda je z osvojitvijo Anglije leta 1066 strmoglavil Viljem Osvajalec, njen stari oče po očetovi strani. Njen mlajši brat, prestolonaslednik Viljem Eteling, je leta 1120 umrl mlad v brodolomu. Imela je tudi več polbratov in polsester, ki so bili vsi nezakonski otroci njenega očeta in zato neupravičeni do dedovanja.
Rimska cesarica Mladost in zgodnja leta v cesarstvu Njen rojstni kraj je sporen. Sodobne raziskave kažejo, da je bila rojena v Sutton Courtenayu. Starejši viri domnevajo, da je bila rojena v Winchesterju.Mary Botham Howitt. Biographical Sketches of the Queens of Great Britain. From the Norman Conquest to the Reign of Victoria. Or, Royal Book of Beauty. H.G. Bohn, 1856. str. 29 Datum njenega rojstva je izračunan iz Matildine izjave ob poroki s Henrikom V.
O Matildinem zgodnjem otroštvu ni znanega nič. Ko je njen oče jeseni 1108 odšel v Normandijo, je Matildo in njenega brata Viljema zaupal v oskrbo nadškofu Anselmu Canterburyjskemu.
Leta 1108/1109 se je 22-letni rimski kralj Henrik V. pogajal o zavezništvu z angleškim kraljem, ki naj bi bilo protiutež paktu papeža Pashala II. s Francijo. Henrik V. je imel napete odnose s kurijo, zlasti zaradi investiturnega spora, in je načrtoval pohod v Italijo, da bi si zagotovil kronanje za cesarja. Upal je, da bo s poroko s takrat sedemletno Matildo dobil bogato doto, ki bi znašala ogromno vsoto 10.000 mark srebra in bi znatno prispevala k financiranju njegove kampanje. Na binkošti leta 1109 so v Westminster prišli odposlanci Svetega rimskega cesarstva in zapečatili anglo-nemško zavezništvo. Matilda je bila po pooblaščencu zaročena s Henrikom V. Odposlanci Salijske dinastije, vključno s bodočim škofom Burchardom iz Cambraija, so februarja 1110 pripeljali mlado princeso na celino. Spremljali so jo visoki angleški duhovniki in normanski vitezi, nekateri od njih – kot je bil naddiakon Henrik iz Winchesterja, kasneje škof Verduna – so verjetno nekaj časa ostali del njenega spremstva v njeni novi domovini. Matilda je pristala v Boulogne-sur-Meru, nato pa jo je v Liègu sprejel njen zaročenec. Par se je uradno zaročil v Utrechtu na veliko noč, 10. aprila 1110. Med darili, ki jih je prejela nevesta, so bila tudi zemljišča v Loreni. Njeno kronanje za kraljico je bilo 25. julija 1110 v stolnici v Mainzu, ki ga je opravil Friderik I., nadškof Kölna. Mlado kraljico je izobraževal trierski nadškof Bruno von Lauffen. Njen učni načrt v Trierju je vključeval seznanjanje z lokalnimi običaji in pouk nemščine.
thumb|alt=Picture of the Empress Matilda|300px|Matilda in Henrik na poročni pojedini, slika iz 12. stoletje
Henrik V. se je medtem odpravil na pohod v Italijo in po neuspešnih pogajanjih v Rimu zaprl papeža Pashala II. Papež je kasneje pod pritiskom znatno popustil in 13. aprila 1111 privolil v Henrikovo kronanje za cesarja. Matildo so nato naslavljali s 'kraljeva soproga' (consors regni) in jo seznanili s pogledi cesarja na Sveto rimsko cesarstvo, kar je očitno oblikovalo njene politične ideje v preostanku njenega življenja. Katarina je ponovno omenjena šele ob njeni veličastni poroki s cesarjem, ki je bila v Mainzu 6. ali 7. januarja 1114, ko je bila stara komaj dvanajst let. Cesarska kronika neznanega avtorja, napisana na zahtevo Henrika V., poroča, da so se slovesnosti udeležili številni posvetni in cerkveni knezi, pa tudi pevci in norci. Kronika hvali Matildo kot lepo in resnično plemenito dekle. Matilda je sodelovala v vladi, pogosto delovala kot mediatorka in po svojih najboljših močeh podpirala svojega moža v njegovih številnih konfliktih. V njegovi odsotnosti je sama prevzemala vladne odgovornosti, s čimer si je pridobila dragocene politične izkušnje, na primer v soočanju z evropsko diplomacijo in nevarnih soočanjih s kurijo.Marjorie Chibnall: Matilda. In: Oxford Dictionary of National Biography (ODNB), 2004, Bd. 37, S. 321–322Karl Rudolf Schnith: Kaiserin Mathilde. In: Derselbe (ur.): Frauen des Mittelalters (1997), str. 192–194.
Cesarjeva spremljevalka na njegovem drugem pohodu v Italijo Cesarjeva moč je zaradi nenehnih konfliktov s knezi in škofi upadala. Cerkev ga je tudi izobčila, pričakovanje prestolonaslednika pa se ni uresničilo, saj Matilda z njim ni imela otrok. Marca 1116 je Henrik V., tokrat v spremstvu soproge, ponovno odpotoval v Italijo, da bi okrepil svojo moč z dedovanjem posesti mejne grofinje Matilde Toskanske, ki je umrla julija 1115 in mu zapustila družinska posestva. Kraljevi par je preko prelaza Brenner odpotoval v severno Italijo, se med drugim nastanil v Doževi palači v Benetkah in bil deležen slovesnega sprejema v Canossi. Mlada kraljica naj bi prevzela vlogo svoje pomembne predhodnice in soimenjakinje Matilde Toskanske. Ko sta se Henrik in Matilda odpravila v Rim, je papež Pashal II. pobegnil na jug italijanskega polotoka. Vladarja sta bila ob prihodu v Rim marca 1117 navdušeno sprejeta. Papeški legat Maurice Bourdin se je po prihodu v Rim postavil na cesarjevo stran in ju na veliko noč 1117 v baziliki sv. Petra verjetno kronal za cesarja in cesarico. Po Pashalovi II. smrti leta 1118 je Salijska dinastija imenovala Mauricea Bourdina za protipapeža Gregorja VIII. Matildino cesarsko kronanje leta 1117 verjetno ni bilo izvedeno pravilno, saj ga ni opravil legitimni papež. Matilda se zato v nemških dokumentih vedno omenja preprosto kot 'kraljica Rimljanov' (regina Romanorum). Takšen naziv je imela tudi kasneje na svojem pečatu v Angliji. Po vrnitvi v domovino leta 1126 se v več kot 90 dokumentih imenuje cesarica. V njen naziv očitno nihče ni nikoli podvomil. Herbert Zielinski. Mathilde, Königin Karl Rudolf Schnith. Kaiserin Mathilde. V: Derselbe (ur.): Frauen des Mittelalters (1997), str. 194 f
Po binkoštih leta 1118 sta cesar in njegova soproga odpotovala iz Rima v severno Italijo. Ker se je v Svetem rimskem cesarstvu med knezi okrepil grozeč odpor proti cesarski oblasti, se je Henrik V. avgusta 1118 hitro vrnil domov, Matilda pa je ostala v severni Italiji še približno eno leto kot njegova regentka. Predsedovala je cesarskemu dvoru in v Castrocaru izrekala sodbe proti tistim, ki so ukradli cerkveno premoženje. Novembra 1119 se je vrnila k možu v Utrecht.
Kasnejša leta njunega zakona Henrik V. je septembra 1122 v investiturnem sporu z Wormškim konkordatom dokončno rešil dolgoletni konflikt s papeštvom. Hkrati s tem se je v večjem obsegu začelo politično sodelovanje med cesarjem in angleškim kraljem Henrikom I. Matilda se je želela srečati z očetom v Kentu že pred moževim dogovorom s papežem Kalistom II., a ji flandrijski grof ni odobril varnega prehoda in je potovanje prekinila. Angleški kralj se je do takrat že večkrat vojskoval proti francoskemu kralju Ludviku VI., svojemu sosedu na celini. Henrikov napad na Ludvika v podporo Henriku I. leta 1124 je bil popoln neuspeh.
Ob smrti Henrika V., 23. maja 1125, sta bila ob njegovi smrtni postelji njegova soproga in njegov nečak ter dedič Friderik II. Švabski. Matilda je po moževi smrti prišla pod Friderikovo skrbništvo in očitno ni imela vpliva na izvolitev novega kralja. Volitve je nazdiral nadškof Adalbert iz Mainza, ki se je iz zaupnika spremenil v zagrizenega sovražnika Henrika V. Matilda mu je izročila cesarske regalije, shranjene na gradu Trifels, domnevno na podlagi lažnih obljub. Pokojni cesar je želel, da bi ga nasledil njegov nečak Friderik, vendar je namesto njega novi kralj postal saški vojvoda Lotar III., dolgoletni nasprotnik Henrika V.Marjorie Chibnall: Matilda. V: Oxford Dictionary of National Biography (ODNB), 2004, sl. 37, str. 322Karl Rudolf Schnith: Kaiserin Mathilde. V: Derselbe (ur.): Frauen des Mittelalters (1997), str. 195–196.
Vrnitev domov S triindvajsetletno ovdovelo Matildo naj bi se želel poročiti neimenovan nemški knez, vendar se je na očetovo spodbudo leta 1126 vrnila domov v Normandijo. Potem ko se je angleški prestolonaslednik Viljem leta 1120 utopil v brodolomu v Rokavskem prelivu, Henrik I. ni imel nobenega zakonitega sina, ker so bili njegovi nezakonski sinovi iz spoštovanja do Cerkve izključeni iz dedovanja, zato si je prizadeval zagotoviti prestol svojega kraljestva svoji hčeri Matildi. Vladavina ženske (dominatio feminae) v Angliji ni bila priljubljena. Matilda se je očitno odpovedala svojim zemljiškim posestim v Nemčiji, vendar je s seboj vzela dragocen nakit, dve cesarski kroni ter dragoceno relikvijo iz cesarske kapele, roko apostola Jakoba. V Nemčiji je njeno dejanje naletelo na ugoden odziv.Marjorie Chibnall: Matilda. In: Oxford Dictionary of National Biography (ODNB), 2004, sl. 37, str. 323
Prestolonaslednica Anglije in Normandije thumb|200px|Brodolom Bele ladje leta 1120; slika iz 14. stoletja
Matilda je v Anglijo prispela leta 1126. Pod pritiskom kralja je skupščina angleške aristokracije in duhovščine v Londonu januarja 1127 prisegla, da bo Matilda kot edina legitimna potomka Henrika I. prejela pravico do nasledstva prestola v njegovih deželah – Angliji in Normandiji. Dogovor bi verjetno postal neveljaven, če bi kralj v drugem zakonu dobil sina. Po sodobnih kronikah ni bilo nasprotovanja Henrikovi odločitvi, kar je postavilo precedens, saj dotlej v Angliji še nobena ženska ni vladalqa samostojno. Matilda se je odslej imenovala cesarica (imperatrix), vendar je na svojem pečatu uporabljala naslov Regina Romanorum (kraljica Rimljanov).
Da bi dosegel dogovor z glavnim normanskim nasprotnikom v severni Franciji, grofom Anžujskim, se je Henrik I. v začetku leta 1127 pogajal o poroki svoje hčere z anžujskim dedičem Geoffreyjem Plantagenetom (1113–1151). Henrik I. se je z grofom Anžujskim pogajal že leta 1119, pred Viljemovo tragično smrtjo v Rokavskem prelivu. Takrat je želel Viljema poročiti z Geoffreyjevo sestro. Matilda ni bila navdušena nad to povsem politično poroko s Geoffreyjem. Njen izbrani mož je bil enajst let mlajši od nje in je kot grof imel precej nižji družbeni položaj kot njen prvi mož. Matilda se je podredila očetovim željam in se maja 1127 v Rouenu zaročila z Geoffreyjem. Par se je poročil 17. junija 1128 v Le Mansu. Poroka je imela dolgoročne politične posledice, zlasti za vladavino angleške krone nad deli Francije do leta 1453.
thumb|left|upright=0.7|alt=Picture of Geoffrey of Anjou|Geoffrey Anžujski, Matildin drugi mož