Jean-Luc Godard, francosko-švicarski filmski režiser, * 3. december 1930, Pariz, Francija, † 13. september 2022, Rolle, Švica.
Življenjepis Jean-Luc Godard izhaja iz meščanske družine. Njegov oče je bil zdravnik in lastnik zasebne klinike v Švici. Jean-Luc je leta 1953 dobil tudi švicarsko državljanstvo.
Osnovno šolo je obiskoval v Nyonu, gimnazijo pa po ločitvi staršev deloma tudi v Parizu. Leta 1949 je pričel študij etnologije na pariški univerzi Sorbonne. Kot študent se je pričel zanimati za film, na univerzi je spoznal tudi filmskega teoretika Andreja Bazina, ki je nanj pomembno vplival.
Leta 1950 je Godard ustanovil svojo filmsko revijo, ki pa je po petih številkah prenehala izhajati. Tako je leta 1952 pričel pisati filmske kritike za Cahiers du cinéma.
Po prvem spodletelem poskusu je leta 1954 vendarle posnel svoj prvi film, Opération beton - o gradnji nekega jeza v Švici. Tam je namreč honorarno delal kot gradbeni delavec.
Leta 1960 je postal Godard svetovno znan s filmom À bout de souffle. S pomočjo istega filma je uspešno kariero začel tudi glavni igralec Jean-Paul Belmondo.
Njegov sedmi film, Le petit soldat iz leta 1963, je za razliko od prvenca razplamtel tudi politično debato. Film je namreč obravnaval tematiko vojne v Alžiriji in je bil zaradi tega prepovedan. Šele dve leti kasneje so ga lahko spet predvajali v Franciji.
Tudi kasneje, predvsem po letu 1968, je Godard rad provociral z družbeno kritiko v svojih filmih. Skupaj s socialističnim teoretikom Jeanom-Pierrom Gorinom je ustanovil Skupino Dziga Vertov, ki se je uprla komercialnemu filmu in snemala revolucionarne filme.
Godard se je v osemdesetih letih posvetil samorefleksiji - Nouvelle Vague iz leta 1989 tematizira istoimensko filmsko smer, za čigar ustanovitelja velja prav Godard.
Ustvarjal je praktično do konca življenja, četudi je njegovim avantgardnim filmskim izdelkom v sodobni komercialno usmerjeni kinematografiji le stežka uspelo priti v prikazovalno shemo. Vendar so bili njegovi novejši filmi kljub temu stalnica na filmskih festivalih.
Slog Godard je bil eden od vodilnih predstavnikov novega francoskega vala ali Nouvelle Vague ter predstavnik Teorije avtorjev (Theorie des auteurs).
Njegovi filmi so med drugim znani po prosti, eksperimentalni obliki. Godard se je uprl fiksnim pravilom klasičnega hollywoodskega filma. To je storil na primer z eksperimentiranjem pri snemanju dialogov. Njegovi filmi so pogosto kolaži resničnosti. Rad je uporabljal tudi jump-cut, ki je postal znan predvsem po zaslugi Stanleyja Kubricka (jump-cut scena s kostjo-vesoljsko ladjo v 2001: Odiseja v vesolju).
Godard je v svoje filme rad vcepljal elemente dokumentarnih filmov. Njegovi liki recimo često odgovarjajo na vprašanja v intervjuvih (na primer lik Parvulesca v A bout de souffle). Zgodba se, predvsem v njegovih prvih filmih, pogosto prekine z glasbenimi vložki ali nenadnimi, vendar nadalje neargumentiranimi streljanji. Vse v skladu z njegovo ljubeznijo do ameriškega žanrskega filma. Godard je v svojih filmih pogosto raziskoval tudi pomen pisave in njen vizualni učinek.
Filmografija (izbor) 1954: Opération Beton 1959: À bout de souffle 1961: Une femme est une femme 1962: Vivre sa Vie 1963: Le petit soldat 1963: Prezir 1964: Bande à part 1965: Alphaville, une étrange aventure de Lemmy Caution 1965: Pierrot le fou 1967: La Chinoise 1990: Nouvelle Vague 1991: Allemagne 90 Neuf Zéro 1998: Histoire(s) du cinéma 2001: Éloge de l'amour
Sklici
Glej tudi seznam francoskih filmskih režiserjev
Zunanje povezave
Obširna zbirka esejev, člankov in internetnih povezav Portret režiserja IMDb Céline Scemama : Histoire(s) du cinéma Cinema=Jean-Luc Godard=Cinema
Kategorija:Francoski filmski režiserji Kategorija:Francoski filmski producenti Kategorija:Prejemniki oskarja za življenjsko delo Kategorija:Diplomiranci Univerze v Parizu Kategorija:Švicarski komunisti Kategorija:Francoski komunisti Kategorija:Umrli z evtanazijo Kategorija:Eksistencialisti Kategorija:Francoski humanisti Kategorija:Francoski scenaristi