Spletna enciklopedija celoštevilskih zaporedij (izvirno , okrajšava OEIS) je spletna podatkovna zbirka celoštevilskih zaporedij. Ustvaril in vzdržuje jo britansko-ameriški matematik Neil James Alexander Sloane med raziskovanjem v Laboratorijih AT&T. Leta 2009 je prenesel intelektualno lastnino in gostovanje OEIS na Fundacijo OEIS (), in je njen predsednik.

OEIS beleži informacije o celoštevilskih zaporedjih, ki so zanimiva tako za profesionalne kot za ljubiteljske matematike, in je pogosto navajana. Od novembra 2025 vsebuje več kot 390.000 zaporedij, in se dnevno povečuje za približno 30 vnosov.

Vsak vnos vsebuje glavne izraze zaporedja, ključne besede, matematične motivacije, povezave do virov in drugo, vključno z možnostjo ustvarjanja grafa ali predvajanja glasbene predstavitve zaporedja. Po zbirki podatkov je mogoče iskati po ključni besedi, po podzaporedju ali po katerem koli od 16-ih polj. Na voljo je tudi napredna funkcija iskanja, imenovana SuperSeeker, ki izvaja veliko število različnih algoritmov za prepoznavanje zaporedij, povezanih z vnosom.

Zgodovina

Sloane je začel zbirati celoštevilska zaporedja kot podiplomski študent leta 1964, da bi podprl svoje delo na področju kombinatorike. Podatkovna birka je bila sprva shranjena na luknjanih karticah. Odlomke iz podatkovne zbirke je dvakrat objavil v knjižni obliki: A Handbook of Integer Sequences (1973, ), ki vsebuje 2372 zaporedij v leksikografskem vrstnem redu in so jim dodeljene zaporedne števke od 1 do 2372. The Encyclopedia of Integer Sequences s Simonom Plouffejem (1995, ), ki vsebuje 5488 zaporedij in so jim dodeljene M-številke od M0000 do M5487. Enciklopedija vključuje reference na ustrezna zaporedja (ki se lahko razlikujejo v nekaj začetnih členih) v A Handbook of Integer Sequences kot N-številke od N0001 do N2372 (namesto od 1 do 2372). Enciklopedija vključuje A-številke, ki se uporabljajo v OEIS, medtem ko jih Handbook ne.

thumb|right|220px|alt=Spletišče »Celoštevilska zaporedja« leta 1999|Sloanovo spletišče »Celoštevilska zaporedja« na spletni strani »AT&T research« iz leta 1999

Ti knjigi sta bili dobro sprejeti in še posebej po drugi izdaji so matematiki Sloanu zagotavljali stalen tok novih zaporedij. Zbirka je postala neobvladljiva v knjižni obliki in ko je podatkovna zbirka dosegla 16.000 vnosov, se je Sloane odločil, da gre na splet najprej kot e-poštna storitev (avgust 1994) in kmalu zatem kot spletišče (1996). Kot odcep od dela s podatkovnimi zbirkami je Sloane leta 1998 ustanovil revijo Journal of Integer Sequences. Podatkovna zbirka še naprej raste s hitrostjo približno 10.000 vnosov na leto. Sloane je osebno upravljal »svoja« zaporedja že skoraj 40 let, od leta 2002 pa je odbor pridruženih urednikov in prostovoljcev pomagal vzdrževati omnibusno podatkovno zbirko. Leta 2004 je Sloane praznoval dodajanje 100.000. zaporedja v podatkovno zbirko, , ki šteje oznake na kosti Ishango. Leta 2006 je bil uporabniški vmesnik prenovljen in dodane so bile naprednejše možnosti iskanja. Leta 2010 je bil ustvarjen wiki OEIS za poenostavitev sodelovanja urednikov in sodelavcev OEIS. 200.000. zaporedje, , je bilo v podatkovno zbirko dodano novembra 2011 prvotno je bilo vneseno kot A200715 in po tednu razprav na poštnem seznamu SeqFan premaknjeno na A200000, na predlog glavnega urednika OEIS Charlesa Greathousa, da se za A200000 izbere posebno zaporedje. A300000 je bilo definirano februarja 2018, do konca januarja 2023 pa je podatkovna zbirka vsebovala več kot 360.000 zaporedij.

Kot zgled uporabnosti spletne različice je lahko primer z zaporedjem števil :

2, 4, 12, 20, 38, 56, 88 ...,

na katerega je med preučevanjem numeričnih vzorcev naletela Lara K. Pudwell, matematičarka z Oddelka za matematiko in statistiko Univerze Valparaiso v Indiani. Drugače je tudi članica upravnega odbora Fundacije OEIS in razvija algoritme za reševanje problemov štetja. Zbirka OEIS je ob tem našla le eno ujemanje, ki je izviralo iz kemije: periodni sistem in atomska števila zemeljskoalkalijskih kovin. Pudwellova se je posvetovala s kemiki in ugotovila, da obstajajo zanimive kemijske strukture, s katerimi bi lahko pojasnili povezavo.

Čeprav je OEIS lahko dragocena v matematičnih in znanstvenih raziskavah, je tudi odličen vir zabave in razvedrila za tiste, ki se radi igrajo s številkami.

Opombe

Sklici

Viri

Zunanje povezave

Kategorija:Celoštevilska zaporedja Kategorija:Matematične enciklopedije