Metod Čepar je slovenski jezikoslovec, * 17. oktober 1985.
Deluje kot raziskovalec na Oddelku za zgodovino slovenskega jezika Inštituta Frana Ramovša za slovenski jezik.
Izobrazba Metod Čepar je leta 2004 maturiral na Škofijski klasični gimnaziji v Ljubljani, leta 2009 pa je diplomiral iz slovaškega jezika in književnosti ter primerjalnega slovanskega jezikoslovja na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani. Leta 2013 je tam doktoriral na temo Praslovanski ijevski samostalniki moškega spola v slovenskem knjižnem jeziku 16. stoletja. Delo Njegova osrednja raziskovalna področja so zgodovinsko slovaropisje, leksikologija, zgodovinsko jezikoslovje in zgodovinsko oblikoslovje. Leta 2009 se je zaposlil na Inštitutu za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU, kjer od leta 2017 deluje kot znanstveni sodelavec.
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja Slovaropisna publikacija je ambiciozen raziskovalni projekt, ki dokumentira besedišče slovenskega knjižnega jezika v 16. stoletju, pretežno iz protestantskih tiskovin tega obdobja (npr. Primož Trubar, Jurij Dalmatin, Sebastijan Krelj) Slovaropisni projekt vodi Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša (ZRC SAZU). Metod Čepan s sodelavci z inštituta sodeluje pri pripravi publikacije.
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja. A – D
Metod Čepar je skupaj s sodelavkama dr. Alenko Jelovšek in dr. Andrejo Legan Ravnikar sodeloval pri pripravi prvega zvezka Slovarja slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja. V prvem zvezku je zbranih več kot 3000 slovarskih sestavkov, ki opisujejo okoli 3414 pomenov besed, ki se začnejo s črkami od A do D, pri čemer je osnovni korpus sestavljen iz vseh ohranjenih natisnjenih del slovenskih protestantskih avtorjev med 1550 in 1595, vključno s slovenskim delom večjezičnih Megiserjevih slovarjev.
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja 2023
Publikacija Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja 2023 je prvi letni prirastek razlagalnega zgodovinskega Slovarja slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja. Izdal ga je Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša (ZRC SAZU) ter Založba ZRC. Glavni uredniki publikacije so poleg Metoda Čeparja tudi Andreja Legan Ravnikar, Alenka Jelovšek, Eva Trivunović in Mitja Trojar. Ta letni prirastek vsebuje 200 slovarskih sestavkov za besede, ki se začnejo z E in F, in vsebuje podrobne opisne podatke o njihovih jezikovnih ravneh kot so besedne vrste, frekvenca rabe, pregibne oblike, rekonstrukcija naglasa, hierarhično urejeni pomenski opisi s sodobnimi ustreznicami ter primeri iz originalnih protestantskih tiskovin iz obdobja reformacije.
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja 2024
Publikacija Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja (2024) predstavlja nadaljevanje in poglobitev razlagalnega zgodovinskega slovarja, ki sistematično dokumentira besedje slovenskega knjižnega jezika v njegovem najzgodnejšem, formativnem obdobju. Razlagalni zgodovinski Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja 2024 prinaša 565 iztočnic. Skoraj polovica jih je na črko G in okoli 40 odstotkov na črko F, nekaj novih gesel pa se začne tudi z drugimi črkami. Slovarski sestavki poleg pomenov vključujejo podatke o oblikoslovju, rabi, skladenjskih značilnostih in sodobnih ustreznicah, pogosto podprte s citati iz izvirnih besedil. Publikacija tako ne deluje le kot referenčni slovar, temveč kot celosten prikaz razvoja slovenskega knjižnega jezika, njegovega pomenotvornega potenciala in zgodovinske umeščenosti.
Praslovanski ijevski samostalniki moškega spola v slovenskem knjižnem jeziku 16. stoletja
Metod Čepar je napisal delo Praslovanski ijevski samostalniki moškega spola v slovenskem knjižnem jeziku 16. stoletja, ki je znanstvena monografija, ki analizira praslovanske “ijevske” samostalnike moškega spola v slovenskem knjižnem jeziku 16. stoletja. Delo je objavljeno kot del raziskovanja zgodovinskega razvoja slovenskega jezika, njegova tematika pa je preučevanje, kako so praslovanski ijevski samostalniki moškega spola vstopali in se razvijali v jeziku slovenskih protestantskih piscev.
Avtor raziskuje gradivo iz reformacijskih tiskovin, saj to predstavlja najstarejše ohranjene besedne primere slovenskega knjižnega jezika. Avtor v delu najprej predstavi praslovansko teoretično ozadje ijevskih samostalnikov, torej skupino samostalnikov, ki so se v praslovanščini tvorili z -ь ali -i in so imeli posebne sklanjatvene vzorce, nato pa te teorije preveri z analizo konkretnih podatkov iz slovenskih besedil 16. stoletja.
Večina knjige je analitičnih opisov posameznih izrazov: avtor vsak samostalnik primerja glede na sklanjatvene vzorce, naglasne značilnosti in spol. Raziskava kaže, da imajo praslovanski ijevski samostalniki moškega spola v slovenskem jeziku 16. stoletja večinoma ojevski sklanjatveni vzorec, če so moškega spola, in ijevski vzorec, če so ženskega spola.
Sklanjatev samostalnikov v delu Adama Bohoriča Otrozhia table iz leta 1580
Metod Čepar je napisal jezikoslovni članek Sklanjatev samostalnikov v delu Adama Bohoriča: Otrozhia tabla iz leta 1580, ki je bil objavljen v zborniku Obdobja 37, s področja zgodovine slovenskega jezika. V njem avtor preučuje sklanjatve samostalnikov, ki se pojavljajo v fragmentarno ohranjenem besedilu Otrozhia tabla iz leta 1580, kratkem katekizmu, sestavljenem na osnovi desetih božjih zapovedi. Članek analizira 15 ohranjenih samostalnikov (npr. beseda, Bog, gospod, ime, nebesa, voda, zemlja) in njihove sklanjatvene oblike, ter jih primerja s podatki iz Bohoričeve slovnice iz leta 1584 in s splošnimi sklanjatvenimi trendi slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja. Čepar je v članku prikazal, kako so ti samostalniki dejansko sklanjani v zgodnjem besedilu, ter tako osvetliti zgodovinske morfološke značilnosti jezika tistega obdobja.
Sklanjatev samostalnikov srednjega spola v Hipolitovem slovarju V članku Čepar predstavi gradivo in paradigme sklanjatve samostalnikov srednjega spola, ki jih najdemo v nemško-slovensko-latinskem slovarju Hipolita Novomeškega (Hippolytus Rudolphswertensis). Raziskuje, kako so v tem slovarju zapisane oblike srednjih samostalnikov (npr. oko, let, pismo, vrata, drevo, kolo, ušesa ipd.), predvsem njihove sklonske oblike in končnice v različnih sklonih. Avtorjev namen je bil predstaviti to manj znano gradivo širšemu krogu jezikoslovcev, saj Hipolitov slovar vsebuje obsežen nabor oblik, ki prikazujejo zgodovinske značilnosti sklanjatve srednjih samostalnikov v slovenščini zgodnjega 18. stoletja. V članku Čepar analizra nabor končnic (npr. -ah, -ih, -eh pri mestnikih kot letah, mestih, tleh; -mi, -ami pri orodnikih kot letmi, pismami itd.), ki se pojavljajo v paradigmi srednjih samostalnikov. Analizira tudi posamezne primere, kjer se vidijo razlike med oblikami (npr. oko s prevladujočo obliko oči in tudi očmi v orodniku; končnice z razširitvijo -es- pri drevesah, kolesih, ušesih itd.).
Rubrika v Delu Metod Čepar je tudi avtor prispevkov za rubriko v Delu, v kateri tako v tiskani kot tudi v spletni izdaji izbirajo ter opisujejo besede tedna. Rubrika nastaja v sodelovanju z ZRC SAZU.
Pomembni dosežki, nagrade, štipendije 2023: glavni urednik in soavtor rastočega Slovarja slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja
2022: glavni urednik (skupaj z Alenko Jelovšek, Andrejo Legan Ravnikar, Evo Trivunović in Mitjem Trojarjem) Slovensko-nemško-latinskega slovarja po rokopisnem slovarju Hipolita Novomeškega Dictionarium trilingue (1711–1712): z listkovnim gradivom Jožeta Stabeja
2021: glavni urednik in soavtor Slovarja slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja: A–D; slovar je bil uvrščen v izbor dosežkov Odlični v znanosti 2022
2010: dopisni član bolgarske akademije znanosti in umetnosti (BANI – bălgarskata akademija na nauki i izkustva) zaradi svojega prispevka pri širjenju poznavanja bolgarske kulture in literature v tujini
Izbrane publikacije 2023: Oblikovna variantnost dvojinskih samostalniških končnic v slovenskem knjižnem jeziku 16. stoletja (v soavtorstvu) 2021: Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja: A–D (v soavtorstvu) 2019: Problematika prikaza naglasne in oblikoslovne pojavnosti iztočnic v Slovarju slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja 2018: Sklanjatev samostalnikov v delu Adama Bohoriča Otrozhia tabla iz leta 1580 2017: Praslovanski ijevski samostalniki moškega spola v slovenskem knjižnem jeziku 16. stoletja Glej tudi Seznam slovenskih jezikoslovcev Filozofska fakulteta v Ljubljani Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša
Viri https://isjfr.zrc-sazu.si/sl/sodelavci/metod-cepar-sl Čepar, M. Praslovanski ijevski samostalniki moškega spola v slovenskem knjižnem jeziku 16. stoletja. Ljubljana: Založba ZRC, ZRC SAZU, 2017 https://books.google.si/books?id=HpiHDwAAQBAJ&printsec=frontcover&hl=sl#v=onepage&q&f=false Čepar, M. (2018) »Sklanjatev samostalnikov v delu Adama Bohoriča Otrozhia table iz leta 1580« Obdobja 37. Ur. Urška Perenič, Aleksander Bjelčevič. Ljubljana: Filozofska fakulteta, Oddelek za slovenistiko, Center za slovenščino kot drugi/tuji jezik, 2018. 237–245 https://centerslo.si/wp-content/uploads/2018/11/Obdobja-37_Cepar.pdf https://ojs.zrc-sazu.si/jz/article/view/11017 https://isjfr.zrc-sazu.si/sl/publikacije/slovar-slovenskega-knjiznega-jezika-16-stoletja-1 https://zalozba.zrc-sazu.si/sl/publikacije/slovar-slovenskega-knjiznega-jezika-16-stoletja-2024 https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:doc-WEDM7UGF/53a11a63-4966-43bc-bc74-d3c1869e043e/PDF https://www.delo.si/magazin/zanimivosti/navijac-2 https://isjfr.zrc-sazu.si/sl/publikacije/slovar-slovenskega-knjiznega-jezika-16-stoletja-2023
Kategorija:Slovenski jezikoslovci Kategorija:Diplomiranci Filozofske fakultete v Ljubljani