Gekoni (znanstveno ime Gekkota) so raznolika skupina plazilcev. So majhni, večinoma mesojedi kuščarji, ki so prisotni na vseh celinah razen na Antarktiki. Živijo v toplih podnebjih. Dolgi so od 1,6 do 67 cm.
Lastnost, ki jih loči od ostalih kuščarjev je njihova sposobnost oglašanja, ki se razlikuje od vrste do vrste. Večina gekonov iz družine Gekkonidae uporablja klikajoče oglašanje. Tokaj (Gekko gecko) je znan po svojih glasnih paritvenih klicih, nekatere druge vrste pa so sposobne sikati, ko so prestrašene ali ogrožene. So vrstno najbogatejša skupina kuščarjev, saj po vsem svetu obstaja približno 1500 različnih vrst.
Vsi gekoni, razen vrst iz družine Eublepharidae, nimajo vek; namesto tega ima zunanja površina zrkla prozorno membrano. V vsaki šarenici imajo fiksno lečo, ki se v temi poveča, da prepusti več svetlobe. Ker ne morejo pomežikniti, vrste brez vek običajno ližejo svoje oči, če jih morajo očistiti prahu in umazanije.
Za razliko od večine kuščarjev so gekoni običajno nočne živali. Nočnemu načinu življenja so prilagojene predvsem njihove oči. Njihov barvni vid pri šibki svetlobi je 350-krat bolj občutljiv kot pri človeških očeh. Medtem ko je večina vrst gekonov nočnih živali, so nekatere vrste aktivne podnevi.
Številne vrste so znane po svojih posebej oblikovanih stopalih, na katerem so nameščene luske oz. lamele, ki jim omogočajo, da se plezajo po vertikalnih, gladkih površinah. Gekoni so dobro znani ljudem, ki živijo v toplih predelih sveta, saj se lahko nastanijo v človeških bivališčih. Ti, na primer hišni gekon, so pogosto dobrodošli, saj se hranijo s škodljivimi žuželkami, vključno z nočnimi metulji in komarji. Kot mnogi drugi kuščarji so sposobni regeneracije repa, saj imajo sposobnost avtotomije; plenilec lahko napade zvijajoči se rep, gekon pa lahko v obrambi odvrže rep, kar mu omogoči pobeg.
Največja vrsta, Gigarcanum delcourti, je znana le po enem samem, nagačenem primerku, verjetno zbranem v 19. stoletju, ki so ga našli v kleti Prirodoslovnega muzeja v Marseillu v Franciji. Gekon je bil dolg 600 mm in je bil verjetno endemičen za Novo Kaledonijo, kjer je živel v avtohtonih gozdovih. Najmanjši gekon, pritlikavi gekon, je dolg le 16 mm in je bil odkrit leta 2001 na majhnem otoku ob obali Hispaniole.
Taksonomija in klasifikacija
Podred Gekkota se deli na sedem družin, ki vsebujejo približno 125 rodov gekonov, vključno s kačami podobnimi (breznogimi) breznogimi kuščarji.
Družina Carphodactylidae Družina Diplodactylidae Družina Eublepharidae Družina Gekkonidae Družina Phyllodactylidae Družina Pygopodidae Družina Sphaerodactylidae
V preteklosti so breznoge kuščarje iz družine Dibamidae, ki jih poznamo tudi pod imenom slepi kuščarji, občasno uvrščali v skupino gekonov, vendar pa najnovejše molekularne filogenetske raziskave kažejo, da ti kuščarji ne spadajo v to skupino.
Vrste sličica|Turški gekon (Hemidactylus turcicus) Po vsem svetu živi več kot 1850 vrst gekonov, vključno s temi vrstami:
Coleonyx variegatus izvira iz jugozahoda ZDA in severozahoda Mehike. Cyrtopodion brachykolon živi v severozahodnem Pakistanu; prvič je bil opisan leta 2007. Eublepharis macularius, leopardji gekon, je najpogostejši gekon, ki ga gojijo kot hišnega ljubljenčka; nima lepljivih blazinic na prstih in ne more plezati po steklu vivarija. Gehyra mutilata (Pteropus mutilatus) lahko spreminja barvo od zelo svetle do zelo temne, da se prikrije; ta gekon je doma tako v divjini kot v stanovanjskih soseskah. Gekko gekon, tokej, je velik, pogost jugovzhodnoazijski gekon, znan po svojem agresivnem temperamentu, glasnih paritvenih klicih in svetlih oznakah. Hemidactylus je rod gekonov z veliko različicami. Hemidactylus frenatus, navadni hišni gekon, uspeva v bližini ljudi in človeških bivališč v tropih in subtropih po vsem svetu. Hemidactylus garnotii se pojavlja v hišah po vseh tropih in je postal invazivna vrsta na Floridi in v Georgii v ZDA. Hemidactylus mabouia, navadni afriški hišni gekon, je vrsta hišnega gekona, ki izvira iz podsaharske Afrike, trenutno pa ga najdemo tudi v Severni, Srednji in Južni Ameriki ter na Karibih. Hemidactylus turcicus, turški gekon, se pogosto pojavlja v stavbah in okoli njih, v ZDA pa je vnesena vrsta. Lepidodactylus lugubris, žalujoči gekon, je prvotno vzhodnoazijska in pacifiška vrsta; enako dobro se počuti v divjini in stanovanjskih soseskah. Pachydactylus bibroni izvira iz južne Afrike; ta odporni drevesni gekon velja za škodljivca. Phelsuma laticauda je dnevna žival; živi na severu Madagaskarja in na Komorih. Je tudi vnesena vrsta na Havajih. Ptychozoon je rod drevesnih gekonov iz jugovzhodne Azije, znanih tudi kot leteči gekoni; imajo krilaste zavihke od vratu do zgornjega dela noge, ki jim pomagajo pri skrivanju na drevesih in zagotavljajo vzgon med skokom. Rhacodactylus je rod, ki izvira iz Nove Kaledonije . Rhacodactylus ciliatus (zdaj uvrščen v rod Correlophus) je veljal za izumrlega, dokler ga niso ponovno odkrili leta 1994, in postaja vse bolj priljubljen kot hišni ljubljenček. Rhacodactylus leachianus, orjaški novokaledonski gekon, je prvič opisal Cuvier leta 1829; je največja živeča vrsta gekona. Sphaerodactylus ariasae, pritlikavi gekon, izvira s Karibskih otokov in je najmanjši kuščar na svetu. Tarentola mauritanica, pozidni gekon, se pogosto pojavlja v sredozemski regiji od Iberskega polotoka in južne Francije do Grčije in severne Afrike; njihove najbolj prepoznavne značilnosti so koničaste glave, bodičasta koža in repi, ki spominjajo na krokodilje.
Razmnoževanje Večina gekonov izleže majhno leglo jajc. Nekateri so živorodni, nekateri pa se lahko razmnožujejo nespolno s partenogenezo. Gekoni imajo tudi veliko raznolikost mehanizmov za določanje spola, vključno z določanjem spola, odvisnim od temperature, in spolnimi kromosomi XX/XY in ZZ/ZW. Madagaskarski dnevni gekoni izvajajo paritveni ritual, pri katerem spolno zreli samci iz por na zadnji strani nog izločijo voskasto snov. Samci se samicam približajo z nihanjem glave in hitrim premikanjem jezika proti samici.
Mitologija Po grški mitologiji je Demetra v svoji jezi polila ostanke svoje pijače po mladem Ascalabusu in ga spremenila v večbarvnega gekona (v starogrščini ἀσκάλαβος; askalabus).Antoninus Liberalis, Metamorphoses (Ant.+Lib.)
Sklici
Zunanje povezave
Gecko gallery and information
Kategorija:Plazilci Azije Kategorija:Podredovi vretenčarjev Kategorija:Taksoni, opisani leta 1817