Ničelna domneva ali ničelna hipoteza (pogosto označena kot ) je trditev v znanstvenih raziskavah, da preučevani učinek ne obstaja. Ničelno domnevo lahko opišemo tudi kot domnevo, pri kateri ne obstaja nobena povezava med dvema nizoma podatkov ali spremenljivk, ki se analizirajo. Če je ničelna domneva pravilna, je vsak eksperimentalno opažen učinek posledica zgolj naključja, od tod izraz »ničelna«. V nasprotju z ničelno hipotezo se razvije alternativna domneva (pogosto označena kot ali ), ki trdi, da obstaja povezava med dvema spremenljivkama.
Ničelna domneva in statistično sklepanje Ničelna domneva je osnovna domneva v statističnem sklepanju, ki privzame, da med preučevanima skupinama ni razlike ali povezanosti. V raziskovanju nas namreč zanima določena lastnost populacije, ki je pa praviloma prevelika za preučevanje. Zato vzamemo ustrezno izbran vzorec iz populacije, ki dobro predstavlja značilnosti celotne populacije. Ničelna hipoteza privzame, da so morebitne razlike med vzorcema zgolj posledica naključja in ne dejanske povezanosti oziroma učinka v celotnih populacijah.
Ničelna hipoteza se s pomočjo ustreznega statističnega testa bodisi zavrne (kar pomeni, da sprejmemo alternativno domnevo, ki trdi, da med spremenljivkama v populacijah obstaja razlika) bodisi ne zavrne (kar pomeni, da na podlagi podatkov ni možno trditi, da morebitne razlike niso zgolj posledica naključja). Če ničelne hipoteze ni možno zavrniti, še ne pomeni, da je ta resnična, temveč da podatki ne dajejo dovolj močnih dokazov za njeno zavrnitev (kar pomeni, da razlika morda obstaja, vendar je v raziskavi ni bilo možno dokazati).
Sklici
Kategorija:Statistika