Nacionalna nesnovna kulturna dediščina Indonezije je »živa kultura«, ki vsebuje filozofske elemente iz tradicij družbe in se še vedno prenaša iz roda v rod. Edi Sedyawati (v uvodu v seminar o nesnovni kulturni dediščini, 2002) je dodal, da je pomemben element v pojmu nesnovne kulturne dediščine narava kulture, ki je ni mogoče zadržati (abstraktna), kot so koncepti in tehnologija, njena narava pa lahko sčasoma mine in izgine, kot so jezik, glasba, ples, obredi in različna druga strukturirana vedenja. Kulturno dediščino si tako deli skupnost ali skupnosti in se razvija iz roda v rod, v toku tradicije. Ministrstvo za izobraževanje in kulturo Indonezije beleži in vzpostavlja seznam nesnovne kulturne dediščine. Do junija 2020 je bilo zabeleženih skupno 9770 kulturnih dediščin, od tega jih je bilo 1086 označenih.
Pravo Pravna podlaga za dejavnosti evidentiranja, določanja in nominacije nesnovne kulturne dediščine je naslednja: Zakon št. 28 iz leta 2014 o avtorskih pravicah (Državni list Republike Indonezije iz leta 2014, št. 266, Dodatek k Državnemu listu Republike Indonezije, št. 5599); Predsedniška uredba Republike Indonezije št. 78 iz leta 2007 o ratifikaciji Konvencije Unesca o varstvu nesnovne kulturne dediščine iz leta 2003 (Konvencija o varstvu nesnovne kulturne dediščine); Predsedniška uredba št. 7 iz leta 2015 o izobraževalnih organizacijah in državnih ministrstvih; Predsedniška uredba št. 14 iz leta 2015 o Ministrstvu za izobraževanje in kulturo; Predsedniška uredba št. 121/P iz leta 2014 o ustanovitvi ministrstev in imenovanju ministrov delovnega kabineta za obdobje 2014–2019; Odlok predsednika Republike Indonezije št. 42 iz leta 2002 o smernicah za izvrševanje državnega proračuna za prihodke in odhodke (Državni list Republike Indonezije iz leta 2002, št. 73, Dodatek k Državnemu listu Republike Indonezije št. 4212), kakor je bil nazadnje spremenjen s Predsedniškim odlokom št. 72 iz leta 2004 o spremembah sklepov predsednika št. 42 iz leta 2002 o smernicah za izvrševanje državnega proračuna za prihodke in odhodke (Državni list Republike Indonezije iz leta 2004, št. 92); Uredba ministra za izobraževanje in kulturo št. 1 iz leta 2012 o organizaciji in delovnem postopku Ministrstva za izobraževanje in kulturo, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo ministra za izobraževanje in kulturo št. 25 iz leta 2014 (Državni list Republike Indonezije iz leta 2014, št. 459); Uredba ministra za izobraževanje in kulturo št. 106 iz leta 2013 o indonezijski nesnovni kulturni dediščini;
Ozadje Glede na konvencijo UNESCO o varovanju nesnovne kulturne dediščine iz leta 2003, imenovano nesnovna kulturna dediščina, razdeljeno na pet področij, pri čemer je vsako področje in njegova razlaga med drugim:
Uprizoritvene umetnosti
Uprizoritvene umetnosti sestavljajo: Ples: vzorci gibanja (koncentrični, razpršeni); plesalec (spol), lokacija (palača, sveta zgradba, polje); spremljajoča glasba (gamelan / gambelan, gendrang, a cappella); kostumi (barve oblačil, dodatki, motivi oblačil); osvetlitev (blencong, bakla, oncor itd.); kompozicija (skupinska, individualna, mešana itd.); namen (sveti, profani); vrsta; in plesne oblike; Zvočna umetnost: pevec, poezija, besedila pesmi, tonski sistem, instrumenti, lokacija, čas, oblačila, žanr (vrsta); Glasbena umetnost: glasbila, vrste glasbe, tonski sistemi, cilji, igralci, pravila igranja glasbil, sestave (kombinacija vseh glasbenih komponent); Gledališka umetnost: oder, izvajalci, igre, kostumi, čas, lokacija, glasbila, osvetlitev.
Tradicije in ustno izražanje
Kulturna dela, vključena v Tradicije in ustno izražanje, so: Jezik: abeceda, narečje, slovnica, govorno dejanje, jezikovna raven Starodavni rokopisi: v obliki knjig, kronik, napisanih na materialu (kamen, baker, palmov list, lubje-daluwang, bambus), pisav, arhivov (listina, kronike, spomin po bogoslužju, ROC-OV, KV), jezika in pisave, ki se ne uporablja več, in slik v rokopisu. Starodavni rokopisi so lahko v obliki knjig, pisem o sporazumu, družinskih pisem, osebnih pisem, svetih spisov, primbonov, zbirk pesmi Tradicionalne igre in športi: funkcije (zabava in prostočasna uporaba, verske igre, fitnes); oblika igre (sparing in nesparing); vrsta igre (kot so: takraw-aga, zmaj, kajt); pravila igre (število igralcev, poteze, zmaga/poraza, vrstni red); značilnosti igralca (moški, ženska, majhen otrok, odrasel, star, mlad, poročen, še ne); oblačila med igro (sarong, naglavni trak); čas igre (popoldne, večer, noč, veliki dan, polna luna); materiali za igro (lončenina, bambus, les, listje); in lokacija igre (npr. na plaži, na polju, na odprtem dvorišču) Pantun: vsebina pesmi, rime pesmi, izgovorjena slovnica, kdaj se bere, pravila branja, lokacija, kdo recitira, namen recitiranja v obliki gurindama, poezije, pesmi, poezije, pojiana (verske hvalnice), syi'irja (zlogovnih (verskih pesmi), hvalnic). Ljudska zgodba: vsebina zgodbe, slovnica, morala in pomen zgodbe, vsebovane v obliki pravljic, mitov, legend, ljudske pripovedi, basni, epa; Mantra (vpliv lokalne kulture): govorjeni jezik, kdaj se je bral, pravila za branje, lokacija, kdo se je bral, tabuji in predlogi, cilji; Molitev (vpliv religije): govorjeni jezik, kdaj se je bral, pravila za branje, lokacija, kdo se je bral, tabuji in predlogi, cilji; Ljudska pesem: igranje, kdaj, kdo (spol, sloj), lokacija, besedilo pesmi, spremljava in glasba a cappella, vrstni red predstavitve. taksu, bissu.
Skupnostni običaji, obredi in praznovanja
Skupnostni običaji, obredi in praznovanja, ki jih sestavljajo: Tradicionalni obred: individualni življenjski cikel (rojstvo, iniciacija, poroka, smrt) in kolektivni življenjski cikel (čiščenje vasi, nyadran); namen (sveto, zavrženje); lokacija (gora, plaža/obala, reka, izvir); udeleženci (posamezniki, družine, skupnosti); čas (verski koledar, čas žetve, čas morja); pravila (omejitve in priporočila), vrstni red obreda (faze izvajanja slovesnih dejavnosti); popolnost (daritve, dodatki, oprema); Običajno pravo: Vsebina (kdo izdaja, kdo je reguliran, kaj je regulirano, oblika pravil in sankcij adat) Sistem družbene organizacije: vodstvo (adat, vas, religija, vlada); struktura (hierarhija); običajna pravila (omejitve in priporočila); Območje družbene organizacije (subak, banjar, wanua, banua) Tradicionalni sistem sorodstva: Vrste sorodstva, hierarhija, odnosi med hierarhijami, pravila sorodstva Tradicionalni gospodarski sistem: trg, ki temelji na trgu (funt, kliwon, legi, plača); trg, ki temelji na dnevih (nedelja, ponedeljek, torek, sreda, četrtek, petek, sobota); menjava (menjava ulova in pridelkov, najem hiš s kmetijskimi pridelki), pogajanje, način plačila (gotovina, obroki, dražba, dolžniško delo, posek); Tradicionalni festival: destinacija (sveta, zavrnjena); lokacija (gora, plaža/obala, reka, izvir); udeleženci (posamezniki, družine, skupnosti); čas (verski koledar, čas žetve, čas morja); pravila (omejitve in priporočila), vrstni red festivala (faze izvajanja festivalskih dejavnosti); popolnost (ponudbe, dodatki, oprema), organizator/odbor;
Znanje in navade vedenja v zvezi z naravo in vesoljem
Znanje in navade vedenja v zvezi z naravo in vesoljem, ki obsega: Znanje o naravi (mikrokozmos, makrokozmos, prilagajanje, naravne procese); Kozmologija (astrologija; datum; navigacija); Lokalna modrost: blaženje nesreč (zmanjšanje tveganja nesreč na podlagi kulture), ohranjanje okolja, harmonija življenja, strpnost; Tradicionalna medicina: možnosti zdravljenja, tehnike zdravljenja, materiali za zdravljenje, zdravilci (sanro, zeliščarji, sekerei, suwanggi, belian, jasnovidci, orang pintar, zdravniki, sinshe); etiologija bolezni (dejavniki, ki povzročajo bolezen).
Tradicionalne obrtniške spretnosti in znanje
Tradicionalne obrtniške spretnosti in znanje, ki vključujejo: Tradicionalna tehnologija (proizvodni proces, načrtovanje in gradnja, delovanje orodij, cilji, pomen tehnologije za okoliško skupnost) Tradicionalna arhitektura (smernice za načrtovanje stavb, antropometrija - velikosti stavb glede na človeško telo - sežnji, palci, yelp, redki); antropomorfnost (gradnja oblik glede na človeško telo); gradnja na podlagi dekorativnih motivov; izdelovalec (pandrita lopi, pande); smer stavbe (kaja-kelod, luan-teben); delitev funkcij strani (jaba; jaba-sredina; jero); delitev funkcijskega prostora; stavbe so določene glede na status (jahe-julu). Tradicionalna oblačila: (filozofija oblike, materiala, dekoracije, barve, vrste dodatkov); status uporabnika; čas in postopek uporabe; funkcija (sveta, profana); spol uporabnika Tradicionalni dodatki: (filozofija oblike, materiala, dizajna, barve); status uporabnika; lokacija uporabe; spol uporabnika; čas in postopek uporabe; funkcija (sveta, profana); Tradicionalne obrti: materiali (glina, les, tkanina, železo, kamen, ratan, palice, bambus); orodje; obrtniki (pande sikek, gozali); ročna dela (obrti, vezenje, pletenje, lončarstvo, tkanje); tehnike izdelave (pletenje, kovanje, tkanje, rezbarjenje, tkanje)
Tradicionalna kuhinja: recepti (randang, kaša tinutuan, topla, kornet); sestavine hrane (živalske, rastlinske); postopek (barapen - žgan kamen -, kuhano, fumigirano, fermentirano, kuhano s peskom, praženo, žgano, kuhano na pari, kuhanje na pari, zgorevanje z blatom); kuhar (moški ali ženska; star ali mlad), čas predstavitve (dopoldne, popoldne, večer, prehodna slovesnost, verska slovesnost, državna/kraljeva slovesnost), lokacija predstavitve (verski objekti, palače, sveta območja, vladne stavbe, gore, morje, gozd), postopki predstavitve (predjedi, osnovna hrana, sladice), destinacije (svete, profane), mediji za serviranje (školjke, ongke, lončena posoda, listi, kite, školjke, kovinske/medeninaste posode); pomen hrane (obnavljanje navdušenja, uspeha, čistosti), kuhinjski pripomočki (kuhanje na pari, ponev, štedilnik, žar, sutil, zajemalka, irus), kako jesti (z rokami ali z orodjem). Prevozna sredstva: znanje o živalih, ki se lahko uporabljajo za prevoz (konji: imajo izvor - salasila konji -); znanje o izdelavi prevoznih sredstev (dokar, voz, kolika, pinisi, sope-sope, padewakang) Tradicionalno orožje: filozofija izdelave orožja (legitimnost izvora); materiali (kovina, železo, les, usnje, bambus, ratan), funkcije in vloge (varnost, pridiganje, avtoriteta, nadnaravne moči, nadomeščanje moških identitet, simboli vojne, predaje, ponižanja); izdelovalci (mojstri, undagi, pande), uporabniki orožja, postopki uporabe (abstinenca/prepoved uporabe orožja in priporočila), čas (prazniki, verska praznovanja, ob nesreči - jamasan -), proizvodni proces (kovano, podelitev prestiža in warangana, podelitev warangke, izdelava gorvodnih/državnih orožij/čebeljih zadnjic, dopolnjevanje orožja (tokusi), okraski (kamni in rezbarije).
Unescova nesnovna kulturna dediščina Indonezije Nekaj primerov je:
Sklici
Zunanje povezave
Kategorija:Nesnovna kulturna dediščina Indonezije Kategorija:Nesnovna kulturna dediščina (UNESCO)