Stari grad Pećigrad je bil srednjeveški in osmanski grad iz konca 15. stoletja. Zidovi ali ruševine se nahajajo vzhodno od vasi Pećigrada, na odcepu desno iz ceste Cazin-Velika Kladuša. Od srednjeveškega gradu so vidne ruševine ostanka stolpa s premerom okoli 6 metrov in osmanska nadgradnja zgradbe ter džamija s pokopališčem. Grad je bil opuščen okoli leta 1850.
Zgodovina
Srednjeveške listine pričajo, da je bilo posestvo Peći v srednjem veku v lasti gradu v Kladuši in tamkajšnjih plemičev. V 14. stoletju se tam omenja neko pleme Pećko, o katerem ni znanega kaj dosti. Domneva se, da je grad Peći zgradil ban Ivan Tuz iz Lake konec 15. stoletja, potem ko je svoje posestvo Blaguša zamenjal za posestvo Peć. Od leta 1499 so bili lastniki Šubići Peranski, nato so posestvo prevzeli Gusići, leta 1520 pa je vdova Jurčevca Gusića posvojila Mihajla Turka, kastelana gradu Krupa, ki je tako prišel v last posestva. Naslednjih dvajset let je gradu in gospostvu vladal Mihajlo Turk, ki se je po njem poimenovalo "Mihajla Turka Peć". Leta 1555 je gradu na kratko vladal ban Nikola Zrinski, ki je gospostvo vrnil Šubićem Peranskim. Zaradi pogostih osmanskih ogrožanj je grad Peć dobil krajiško (mejno) posadko; leta 1563 je bilo na gradu 12 stražarjev.
Pećigrad je padel v osmanske roke septembra 1577 v vojaškem pohodu paše iz Bosne in Hercegovine, ki sta med drugim osvojila Šturlić, Podzvizd, Gornjo in Donjo Kladušo ter Ajtić-grad. Za Habsburžane je bila to velik vojaški poraz, saj so v enem zamahu izgubili veliko število mest. Zgodovinski viri trdijo, da je osmanska vojska leta 1577 trdnjavo v Peći našla prazno, ker so jo branilci pred tem zapustili zaradi lakote. V naslednjem obdobju je bila trdnjava resnično zapuščena. To stanje se je očitno končalo leta 1637 z osmansko okupacijo in naselitvijo trdnjave, čeprav nekateri raziskovalci trdijo, da se je to zgodilo šele leta 1653.
Zanimivo je, da so Osmani ohranili ime gradu in ga še vedno imenoval Mihajla Turka Peći (Mihal Pekler Turk ali samo Mihail Pekler). V avstrijskem poročilu iz leta 1637 je navedeno, da je Peć skupaj z drugimi mesti služil kot prednji obrambni zid za ohranitev Cazina in Stijene v osmanskih rokah. Pećigrad je pripadal Ostrožaški kapetaniji, ustanovljeni v 17. stoletju. Leta 1768 je ostrožaški kapetan Bešir-beg Beširević po ukazu bosanskega vezirja Mehmeda Paše Muhsinovića zgradil nov grad s stolpi na vogalih in tremi vrati. V gradu je bila tudi naprava za črpanje vode. Zagotovo najbolj znana osebnost iz osmanskega obdobja, ki je zaznamovala zgodovino Pećigrada, je slavni Hasan-aga Pećki, simbol krajiške trmoglavosti, upora in samozavedanja. Mož, ki je povzročal težave avstrijskemu cesarju, osmanskemu sultanu in Francozom. Bil je eden najtesnejših sodelavcev Husein-kapetana Gradaščevića v Gibanju za avtonomijo Bosne v letih 1831/32. V seznamu utrdb iz leta 1833 je bilo zapisano, da je Pećigrad v dobrem stanju in da je imel na voljo tri topove, eden pa je bil v okvari. Na tem območju je bilo 300 hiš, ki so zagotavljale 800 borcev. V novejšem času je posadka prejemala plačo iz Carigrada. Okoli leta 1850 je bil zapuščen, vendar to ni bil konec vojne pri Pećigradu, zadnji večji odpor avstro-ogrski vojaški okupaciji Bosne in Hercegovine leta 1878 so v Pećigradu nudili Krajišniki.
Sklici
Literatura
Detelić, Mirjana: Epski gradovi: leksikon, Balkanološki institut SANU (Posebna izdanja 84), Beograd, 2007. Horvat, Zorislav: „Kružne branič-kule u hrvatskoj Krajini u XVI. stoljeću“, Prostor: znanstveni časopis za arhitekturu i urbanizam, br. 1(2-4), Zagreb, 1993, 159-188. Karanović, Milan: Pounje u Bosanskoj krajini, Srpska kraljevska akademija, Beograd, 1925. Kreševljaković, Hamdija: „Stari bosanski gradovi“, Naše starine, br. 1, Sarajevo, 1953, 7-44. Kruhek, Milan: Krajiške utvrde i obrana hrvatskog kraljevstva tijekom 16. stoljeća, Institut za suvremenu povijest, Zagreb, 1995. Lopašić, Radoslav: Bihać i Bihaćka krajina: mjestopisne i poviestne crtice, MH, Zagreb, 1890. Raunig, Branka: „Pećigrad“, u: Arheološki leksikon BiH, II, (ur. Borivoj Čović), Zemaljski muzej BiH, Sarajevo, 1988, 24.
Pećigrad