Gradič Susid (Sused, Susjed) je bil utrjen objekt iz srednjega veka in osmanskega obdobja v občini Bugojno, v Bosni in Hercegovini.
Nahajal se je na hribu, ki se skoraj pravokotno spušča v dolino rečice Bunta, ki se izliva v Vrbas ob vasi Gračanica, 7 km od Bugojna, proti Gornjemu Vakufu. Kraj je od vasi Gračanica oddaljen 4 km, pri vasi Kordići.
V poznanih dokumentih iz časa Kraljevine Bosne ta grad ni omenjan. Predpostavlja se, da je bil utrjen gradič Susid kraljevski grad. Med letoma 1444 do 1454 je bil gradič v rokah Štefana Vukčića Kosače. Spomladi 1463 so ga osvojili Osmani, a ga je ogrski kralj Matij Korvin jeseni istega leta ponovno pridobil in ga podaril sinu Štefana Vukčića Kosače Vladislavu Hercegoviću, skupaj s celotno župo Uskoplje, zaradi zaslug pri ponovnem osvajanja Jajca leta 1463.
Prvič je bil izrecno omenjen leta 1503 v turško-ogrski pogodbi, ko je že bil pod turško oblastjo.Grad je omenjen v vakufnami Mustafa-bega Skenderpašića leta 1517, v kateri so navedene meje okoli gradu. Grad je bil opuščen pred letom 1833. Podgradje Susida je v osmanskih virih znano kot vas Kordići, kot sta imela podgradje in status trga druga dva gradova, Vesela straža in Prusac.
V turškem času je imel Susid dizdarja in malo posadko. Okoli leta 1800 je bilo v gradiču pet mustahfizov timarlijev. Dizdar nas spominja na Dizdarev potok, desni pritok Bunte, in pred mestom Dizdarevo Polje. Grad Sused je bil štirioglatega tlorisa z enim skoraj porušenim stolpom. Do leta 1940 je bil stolp še pokrit. V grajskem oboru se vidijo sledovi neke stavbe.
Literatura
Ćiro Truhelka, Naši gradovi, opis najlepših srednjeveških gradov Bosne in Hercegovine, Sarajevo, izdaja knjižare J. Studnička in tovariš., #1904. Hamdija Kreševljaković, Priloge zgodovine bosanskih mest pod turško upravo, Priloge za orijentalnu filologiju in zgodovino jugoslovanskih narodov pod turško vladavino, II/1951, Orijentalni inštitut v Sarajevu, Sarajevo, 1952,119-184. Hazim Šabanović, Bosansko pašaluk, "Svetloba", Sarajevo, 1982.
Sklici
Susid