sličica|320x320_pik|Zemljina zgodovina s časovnimi razponi eonov v merilu. Ma pomeni »pred milijoni let«, Ga pomeni »pred milijardami let«. Naravna zgodovina Zemlje zajema razvoj planeta Zemlja od njegovega nastanka do danes. K razumevanju glavnih dogodkov v preteklosti Zemlje, za katero so značilne nenehne geološke spremembe in biološka evolucija, so prispevale skoraj vse veje naravoslovja.
Geološka časovna lestvica, kot jo opredeljuje mednarodna konvencija, prikazuje dolga časovna obdobja od začetka Zemlje do danes, njene delitve pa beležijo nekatere odločilne dogodke v zgodovini Zemlje. Zemlja je nastala pred približno 4,54 milijarde let, kar je približno tretjina starosti vesolja, z akrecijo iz Sončeve meglice. Vulkansko sproščanje plinov je verjetno ustvarilo prvobitno atmosfero in nato ocean, vendar zgodnja atmosfera skoraj ni vsebovala kisika. Velik del Zemlje je bil staljen zaradi pogostih trkov z drugimi telesi, kar je privedlo do ekstremnega vulkanizma. Ko je bila Zemlja v svoji najzgodnejši fazi (zgodnja Zemlja), naj bi velikanski trk s telesom velikosti planeta z imenom Theia oblikoval Luno. Sčasoma se je Zemlja ohladila, kar je povzročilo nastanek trdne skorje in omogočilo tekočo vodo na površju.
Had je eon, ki predstavlja čas pred zanesljivim (fosilnim) zapisom življenja; začel se je z nastankom planeta in končal pred 4,0 milijarde let. Naslednja eona, arhaik in proterozoik, sta prinesla začetke življenja na Zemlji in njegov najzgodnejši razvoj. Temu je sledil eon fanerozoik, ki se deli v tri dobe: paleozoik, dobo členonožcev, rib in prvega življenja na kopnem; mezozoik, ki je zajemal vzpon, vladavino in vrhunec izumrtja neptičjih dinozavrov; in kenozoik, v katerem so se pojavili sesalci. Prepoznavni ljudje so se pojavili pred največ 2 milijonoma let, kar je v geološkem merilu izjemno kratko obdobje.
Najzgodnejši nesporni dokazi o življenju na Zemlji izvirajo izpred vsaj 3,5 milijarde let, iz časa eoarhaika, potem ko se je geološka skorja začela strjevati po zgodnejšem staljenem hadu. V 3,48 milijarde let starem peščenjaku, odkritem v Zahodni Avstraliji, so bili najdeni fosili mikrobne podlage, kot so stromatoliti. Drugi zgodnji fizični dokazi o biogeni snovi so grafit v 3,7 milijarde let starih metasedimentnih kamninah, odkritih na jugozahodni Grenlandiji, pa tudi »ostanki biotskega življenja«, najdeni v 4,1 milijarde let starih kamninah v Zahodni Avstraliji. Po mnenju enega od raziskovalcev: »Če se je življenje na Zemlji pojavilo razmeroma hitro ... potem bi lahko bilo v vesolju običajno.«
Fotosintetski organizmi so se pojavili pred 3,2 in 2,4 milijarde let in začeli bogatiti ozračje s kisikom. Življenje je ostalo večinoma majhno in mikroskopsko do pred približno 580 milijoni let, ko se je pojavilo kompleksno večcelično življenje, ki se je sčasoma razvijalo in doseglo vrhunec v kambrijski eksploziji pred približno 538,8 milijona let. Ta nenadna diverzifikacija življenjskih oblik je ustvarila večino glavnih debel, ki jih poznamo danes, in ločila proterozoik od kambrija v paleozoiku. Ocenjuje se, da je izumrlo 99 odstotkov vseh vrst, ki so kdajkoli živele na Zemlji, kar je več kot pet milijard vrst. Ocene o številu trenutnih vrst na Zemlji se gibljejo od 10 milijonov do 14 milijonov, od katerih jih je dokumentiranih približno 1,2 milijona, vendar jih več kot 86 odstotkov ni opisanih.
Zemljina skorja se je od svojega nastanka nenehno spreminjala, prav tako pa se je spreminjalo tudi življenje od svojega prvega pojava. Vrste se še naprej razvijajo, dobivajo nove oblike, se delijo na hčerinske vrste ali izumirajo zaradi nenehno spreminjajočega se fizičnega okolja. Proces tektonike plošč še naprej oblikuje Zemljine celine in oceane ter življenje, ki ga gostijo.
Sklici
Kategorija:Svetovna zgodovina Kategorija:Zgodovinska geologija Kategorija:Geološke teorije Kategorija:Geokronologija Kategorija:Zemlja