sličica|Belizar prosi za miloščino, Jacques Louis David, 1781 Belizar prosi za miloščino () je zgodovinska slika Jacquesa-Louisa Davida v olju na platnu iz leta 1781.

Zgodovina slike Avtor Jacques-Louis David je bil francoski slikar, ki se je leta 1780 vrnil iz Rima in začel slikati sliko »Belizar prosi za miloščino« (originalno Bélisaire demandant l'aumône). To je bila njegova prva slika v neoklasicističnem slogu, z njo pa je želel dobiti odobravanje Akademije, kar mu je uspelo, poleg tega pa je dobil možnost razstaviti svoja dela v Pariškem Salonu leta 1781, kjer je slika požela veliko občudovanja.

Leta 1786 je David sliko prodal Klemense Vaclave Saškemu, leta 1789 pa se je v Franciji razvnela revolucija, v kateri je slika pogosto menjala gospodarja. V roke jo je dobil Napoleonov brat Lucien, ki jo je podaril svoji materi. Ta je sliko leta 1829 prodala Johnu Talbotu, ki jo je imel v lasti do svoje smrti leta 1852, nakar je slika v Angliji dobila še nekaj lastnikov, dokler je ni leta 1863 dobil v last muzej v mestu Lille, kjer je slika še danes.

Belizar Glavni članek: Belizar

Belizar je glavni motiv dela.

Rodil se je leta 505 po Kr. in je v mladih letih služboval v osebni straži Bizantinskega cesarja Justina I. Po njegovi smrti ga je novi cesar, Justinijan I., postavil na čelo vojske, ki je cesarstvo morala zaščiti pred napadom Sasanidov. Izkazal se je kot sposoben poveljnik in leta 531 je dosegel t.i. večni mir med Bizantinci in Perzijci (Sasanidi). Iz hvaležnosti ga je cesar postavil za poveljnika telesne straže. V tej funkciji je uspešno zatrl ogromen upor proti cesarju.

Belizarja je Justinijan nato poslal v Severno Afriko, kjer je premagal Vandale, nato pa je napadel Italijo. Vojna proti Gotom, ki so naseljevali Apeninski polotok po propadu Zahodnega Rimskega cesarstva je trajala dvajset let, zaključil pa je ni Belizar, ampak njegov kolega Narzes. Razlog tega je bil, da so Goti Belizarju ponudili krono, ta pa jo je zavrnil. Kljub temu je Justinijan postal sumničav in ljubosumen na vse bolj priljubljenega generala, in ga je poklical nazaj v Konstantinopel.

Zaradi sumničenj in obtožb izdaje je Justinijan Belizarja ukazal zapreti, a ga je spet izpustil, saj je bilo Bizantinsko cesarstvo pod napadi iz več strani hkrati. Belizar je odšel na severno fronto, kjer je leta 559 v bitki pri Melantiasu. Udeležen je bil tudi v pomembni bitki s Perzijci pri Dari in bil nato pri Kaliniku poražen. Uspešno je odbil vdor Hunov pri Melantiju. Znan je bil tudi po prevarah, s katerima je odbil invazijo Perzijcev in brez boja prekinil obleganje Ariminuma.

Umrl je leta 565 v Konstantinoplu.

Leta 1767 je izšel roman Bélisaire, ki je postal zelo popularen v Franciji in je tako naredil popularno tudi Bizantinsko cesarstvo in Belizarja. Zaradi te popularnosti je bilo narejenih več del z motivom Belizarja in je prav tako priljubljenih postalo mnogo mitov, na primer, da so ob obsodbi Belizarja oslepili in da je bil prisiljen živeti kot berač, nekaj, kar zgodovinsko ni dokazano.

Motivi slike V sliki vidimo ostarelega Belizarja, ki ga David prikaže kot slepega starega berača. Čeprav to ni zgodovinsko točno, gre tu za motiv padlega junaka, ki ga je izdal celo cesar, in je zdaj prisiljen beračiti po ulicah. Pomaga mu le en mladenič, ki drži čelado za miloščino in sprejema darove. Z motivom slavnega generala, ki je propadel zaradi nepravične avtoritete je David prav tako kritiziral takratno oblast v Franciji.

Prav tako pomemben, če ne celo glavni, motiv slike je usmiljenje, ki ga lepo prikaže ženska, ki Belizarju ponudi nekaj denarja, in pa tri roke: prva, Belizarjeva, prosi, druga daje in tretja sprejema. Belizarjev propad prikaže tudi kamen, na katerem piše »DATE OBULUM BELISARIO«, oziroma »Dajte obol Belizarju«. Obol je bil denarna enota. Napis potrjuje, da je nekoč mogočni Belizar zdaj prisiljen prositi nekoč podrejene za kovance.

Na kamen je naslonjena palica, s katero si mora zdaj slepi general iskati pot. Za žensko stoji vojak, ki je povsem zaprepaden, ko v beraču spozna Belizarja, in vidi, kako neusmiljeno se usoda poigra celo z največjimi junaki. Kjer so roke treh centralnih figur bile postavljene vodoravno, kar pokaže nekakšno šibkost, so njegove postavljene navpično, močan kontrast.

Ozadje slike v neoklasicističnem slogu prikazuje antične stavbe.

Sklici

Viri https://pba.lille.fr/en/Collections/Highlights/16th-20th-century-Paintings/Belisarius-begging-for-alms/(plus)# Dostopano 2026-23-04 https://www.britannica.com/biography/Belisarius Encyclopædia Britannica Online. Dostopano 2026-03-04 Sajovic, Bogdan Vzpon in padec Bizanca, Karantanija, Ljubljana, 2003

Kategorija:Dela Jacquesa-Louisa Davida Kategorija:Slike leta 1781