Friederike Malec Koschitz, znana tudi kot Fredy Malec Koschitz, slovenska slikarka in rezbarka, 18. oktober 1914, Ljubljana, † 2001, Celovec. Delovala je kot umetnica na območju današnje Slovenije, pozneje pa v Avstriji. V medvojnem obdobju in času druge svetovne vojne je slikala in razstavljala slike, ki so bile pod vplivom modernističnih tokov in francoskega slikarstva, zlasti Paula Cézanna. Po vojni je zaradi finančnih težav večinoma opustila slikarstvo ter se posvetila rezbarstvu in ljudski umetnosti, pri čemer je izdelovala lesene dekorativne predmete, kasneje pa se specializirala za restavriranje in poslikavo sakralne umetnosti v kapelicah. Poslikala je več kot petdeset kapelic.
Otroštvo
Rojena je bila 18. oktobra 1914 v umetniški družini v Ljubljani. Njena mati je bila trgovska pomočnica Frida Kastl (1886–1957) iz Ljubljane, njen oče pa stotnik avstroogrske vojske češkega porekla Zdenko Malec. Junija 1915 je njen oče umrl kot vojak prve svetovne vojne. Z materjo je tako živela z materino mamo, trgovko Frančiško Julijano Peterka (1855–1943), v katere trgovini z meterskim blagom je bila njena mati zaposlena, materinim očetom, visokim avstrijskim topniškim častnikom Karlom Kastlom (1848–1920), ki se je ljubiteljsko ukvarjal s slikanjem, materino sestro, kiparko in miniaturistko Elzo Kastl Obereigner, in Elzino hčerko Elisabeth Charlotte Obereigner, kasnejšo kiparko, znano kot Liza Obereigner Hribar. Po osnovnem šolanju je začela obiskovati mestno žensko realno gimnazijo v Ljubljani (sedanja Gimnazija Poljane). Tam je junija 1934 maturirala. Izobraževanje
V času šolanja na gimnaziji je obiskovala večerno umetniško šolo Probuda (sedanja Srednja šola tehniških strok Šiška). Tam je pri slikarki Henriki Šantel obiskovala tečaj slikanja, kjer je odkrila svoj slikarski talent. Kasneje je v Probudi pri slikarjema Saši Šantlu in Mirku Šubicu obiskovala tečaj akta, pri kiparju Antonu Severju pa kiparski tečaj. Leta 1936 je odšla v München, kjer se je vpisala na študij slikarstva na Akademiji upodabljajočih umetnosti. Tam se je šolala štiri semestre. Pri tamkajšnjem profesorju (1878–1957), nemškemu slikarju, se je sepecializirala v slikanju v naravi. Po koncu študija je skupaj z skupino sošolcev z akademije odšla na Sicilijo, kjer je preživela zimo leta 1938 in se ukvarjala slikanjem pokrajin. Potem je odšla v Firence in se tam šest mesecev izpopolnjevala v slikarstvu. Delo
Medvojni čas Po študiju se je vrnila v Jugoslavijo in se posvetila slikarstvu. Leta 1940 se je poročila z novinarjem nemškega porekla iz Rogaške Slatine, Ottom Koschitzem (1911–1961), ki je sicer dobro govoril slovensko. V zakonu je v naslednjih štirih letih rodila tri hčerke. Najstarejša od njih, Karin Koschitz Woschitz (*1941), je kasneje postala kiparka. Najprej je z družino živela v Zagrebu, kmalu po rojstvu prvorojenke pa se je preselila v Maribor. Med leti 1939 in 1945 je veliko slikala in razstavljala, večinoma na skupinskih razstavah v Gradcu, Leobnu in Mariboru pod okriljem mariborske podružnice Združenja štajerskih umetnikov ljubiteljev umetnosti. To je bilo združenje nemško orientiranih umetnikov in v času nemške okupacije Jugoslavije edina kulturna organizacija, ki je omogočala likovno razstavljanje. Združenje je bilo tesno povezano z nacistično stranko. Po mnenju poznavalke slikarkinega dela, umetnostne zgodovinarke Andreje Borin, sicer ni jasno, ali je bila umetnica osebno naklonjena nacizmu. Leta 1943 je v Mariboru imela svojo prvo samostojno umetniško razstavo. Njene ohranjene slike iz tistega časa odlikuje fino občutenje barve in svetlobe, razkrivajo pa tudi poznavanje Paula Cézanna in njegovega načina gradnje slikarske površine, kar je najverjetneje vpliv njenega učitelja na münchenski akademiji Juliusa Hessa. Po mnenju Andreje Borin je v njenem takratnem delu mogoče slediti umirjenemu modernizmu s francoskimi vzori. Dve njeni sliki iz tega časa sta v stalni zbirki Umetnostne galerije Maribor, nekaj pa jih hrani . Nekaj mesecev pred koncem vojne je s hčerkami prebegnila v Avstrijo, kjer se ji je kasneje pridružil tudi mož. Povojni čas Po begu v Avstrijo je morala slikarstvo zaradi finančnih težav opustiti, zato se je posvetila ljudski umetnosti. Družino je preživljala z izdelavo in prodajo dekorativnih lesenih predmetov, ki jih je bilo na avstrijskem podeželju, kjer je živela, lažje prodajati kot slike. Rezbarila in rezljala je predvsem nabožne podobe, šahovske figure, punčke, jaslice in lesene škatle. Kmalu je za svoje izdelke začela dobivati tudi naročila, ki so ji omogočila večjo finančno preskrbljenost. Kasneje se je z družino naselila v Celovcu, kjer je družino še naprej preživljala z rezbarstvom. Po pričevanju najstarejše hčere je pogosto ponavljala, da je hvaležna za znanje umetnosti, da se ji ni bilo treba preživljati s pospravljanjem in čiščenjem po hišah. Po nekaj letih se je začela ukvarjati tudi z poslikavo kmečkega pohištva. Malo se je ukvarjala tudi z ilustriranjem. V začetku šesdesetih let se je začela ukvarjati s poslikavami in restavriranjem kapelic. Leta 1961 ji je po dolgi bolezni umrl mož. Sčasoma se je povsem posvetila restavriranju in poslikavi kapelic. V naslednjih desetletjih je poslikala več kot petdeset kapelic.
Poznejše življenje in smrt
Še v pozni starosti je opravljala restavratorska dela. Pogosto je potovala v tujino, da bi obiskala hčer, ki se je naselila na tujem. Umrla je leta 2001 v Celovcu. Zmota in odkritje
Dolgo časa je v Umetnostni galeriji Maribor zmotno veljalo, da za imenom stoji moški. Ob pripravi razstave v Neue Galerie Graz z naslovom Women first! Umetnice iz Štajerske 1850–1950 (2020) je kustosinja razstave, avstrijska umetnostna zgodovinarka Gudrun Danzer, iskala podatke o umetnicah na Štajerskem in odkrila umetnico, ki jo je članek v Marburger Zeitung imenoval Fredi Koschitz. Ker je sodelovala tudi z Umetnostno galerijo v Mariboru, je za to umetnico slišala umetnostna zgodovinarka in višja kustosinja v Umetnostni galeriji v Mariboru, Andreja Borin, ki se je odločila, da razišče za koga gre. Po dolgem iskanju je v arhivskem dokumentu o prijavljenih družinskih članih na ljubljanskem naslovu naletela tudi na ime Elza Kastl Obereigner. S pomočjo njenih potomcev je ugotovila, da gre pri Fredi za umetnico Friederike Malec, ki pa je svoja dela podpisovala s Fredy.
Knjige z njenimi ilustracijami Staub unter Sternen (napisal , Heyn, 1965, Celovec)
Sklici
Opombe
Kategorija:Rojeni leta 1914 Kategorija:Umrli leta 2001 Kategorija:Ljubljančani Kategorija:Slovenski slikarji Kategorija:Slovenski rezbarji Kategorija:Avstrijski Slovenci