Cerkev svetega Janeza Apostola in Evangelista (, ) iz Santianes de Pravia je krščanska cerkev iz 8. stoletja, ki se nahaja v župniji Santianes v asturijskem občini Pravia v severni Španiji.

Cerkev je bila zgrajena v 8. stoletju na pobudo kralja Sila Asturijskega in njegove žene Adosinde, kot je navedeno na temeljnem kamnu cerkve, in je morala biti zgrajena med letoma 774 in 783. Kralj Asturije Silo je je svoj kraljevski dvor preselil iz Cangas de Onís v Pravio. Tam je bilo križišče več rimskih cest, vključno s tisto, ki je vodila v Asturica Augusta (Astorga), kar je olajšalo dobro komunikacijo v kraljevstvu. Velja za najstarejšo cerkev v Asturiji in je bila del dvornega kompleksa, ki je vključeval tudi kraljevo palačo, ki je danes popolnoma izginila in je bila zgrajena v bližini cerkve, verjetno na mestu starejše zgradbe. Velja za enega najzgodnejših primerov tako imenovane asturijske predromanske ali asturijske umetnosti. Cerkev je bila prizorišče razprave med Beatom iz Liébane in Elipandom iz Toleda o adopcionistični razlagi Kristusove božanskosti.

V cerkvi Sveatega Janeza so bili po takratnih kronikah pokopani asturijski kralj Silo, njegova žena, kraljica Adosinda, in asturijski kralj Mavregat.

Ob cerkvi je od julija 2007 odprt muzej Santianes de Pravia.

Arhitektura in morfologija sličica|Načrt templja Glede vse asturijske arhitekturne dejavnosti v 8. stoletju se je ohranil le tloris in strukturni ostanki te cerkve. Stavba je v prvotnem stanju ostala do 16. stoletja. Cerkev je v naslednjih dveh stoletjih, začela doživljati različne preobrazbe in spremembe. Te spremembe so cerkev temeljito reformirale. V sedemdesetih letih prejšnjega stoletja se je začela obnova in prenova templja, da bi ga vrnili v prvotno obliko. Ta dela, ki jih je vodil José Menéndez Pidal, so privedla do odkritja originalnih elementov in cerkvi povrnila prvotni videz. Poleg tega je na podlagi arheoloških najdb videti, da je bila palača zgrajena z uporabo starejše strukture iz rimskega obdobja.

Tempelj je imel tri ladje: osrednja ladja je bila dolga 8 metrov in široka 5,5 metra, stranski ladji pa 2,5 metra, ločeni s polkrožnimi opečnimi loki, ki so se opirali na kvadratne stebre. Osrednja ladja je bila širša od obeh stranskih ladij. Ladje so tvorile pravokotno strukturo z odprtim narteksom na zahodnem koncu, ki je bil kasneje preurejen v kraljevi panteon, kjer so po izročilu pokopali trupla Sila in Adosinde. Panteon je imel majhno leseno galerijo, ki je zdaj spremenjena. Ima tudi 4,5 metra širok transept, ki v tlorisu ni viden, čeprav je viden od zunaj.

Loki imajo mešano zidarsko gradnjo, na začetku lomljence, v osrednjem delu pa opeko.

Prvotni križ, ki je danes izgubljen, je bil sestavljen iz triladijske arkade, ki se je povezovala z arkado osrednje ladje. Prečna ladja, ki so jo podpirali križni stebri, se je odpirala v tri pravokotne kapele. Apsida je bila polkrožna, dvignjena na notranji strani, s pravokotnimi stenami na zunanji strani. Zaradi kasnejših prenov je bila prvotna polkrožna apsida nadomeščena z apsido z ravnim koncem in obokanim stropom. Na vsaki strani sta bili zgrajeni dve zakristiji, od katerih se ena danes uporablja kot arheološko skladišče. Osrednja in stranske ladje so ostale od prvotne konstrukcije. Portik in kraljeva tribuna, ki sta videti starodavna, sta sodobni rekonstrukciji. Telo cerkve je bilo prekrito z lesom, apside pa z banjastimi oboki.

Zunanje stene stranskih ladij so ohranile originalne dele z nekaj majhnimi okni v obliki podkve. Vse to spominja na prvo gradbeno obdobje cerkve. Teh značilnosti se niso več pojavile v nobeni drugi asturijski stavbi visokega srednjega veka.

Okna, ki so se danes ohranila, kažejo, da so bila oblikovana z enojnimi in dvojnimi podkvastimi loki. Med vsemi okni je izstopalo tisto v apsidi. To okno je bilo sestavljeno iz trojnega podkvastega loka, skrbno izdelanega, kar dokazujejo fragmenti, najdeni in shranjeni v predromanskem muzeju v Santianesu. Na tem oknu najdemo tudi napis ustanovne posvetitve cerkve, ki se po popolni rekonstrukciji besedila glasi:

Značilnosti rastlin in okrasnih motivov kažejo sled pozne rimske tradicije, ki je bolj povezana z zgodnjekrščanskimi primeri kot s templji iz druge polovice 7. stoletja. Raziskovalcem še vedno ni jasno ali je takšna dediščina posledica lokalnega substrata ali zunanje kontaminacije.

Kraljeve grobnice in epigrafija sličica|Grobnica kralja Sila in njegove žene, kraljice Adosinde Po mnenju različnih avtorjev so bili v cerkvi Svetega Janeza (Huana) v Santianes de Pravia pokopani trije člani asturijske kraljeve družine:

Silo Asturijski (?-783); Kralj Asturije. Adosinda, kraljica soproga Asturije in žena prvega. Bila je hči Alfonza I. Katoliškega, kralja Asturije, in kraljice Ermesinde. Mavregat Asturijski (?-789). Kralj Asturije. Bil je biološki sin kralja Alfonza I. Katoliškega in muslimanske sužnje Sisalde.

Po njegovi smrti so truplo kralja Sila pokopali v cerkvi Svetega Janeza v Santianes de Pravia, ki jo je dal postaviti asturijski monarh in v kateri je še vedno ohranjena grobnica, v kateri naj bi počivali posmrtni ostanki kralja in njegove žene, kraljice Adosinde, ki je bila pokopana v istem templju, čeprav je mojster kustodij ne glede na zgoraj navedeno poudaril, da so bili posmrtni ostanki kralja Sila preneseni v samostan Svetega Janeza v las Dueñas v mestu Oviedo in da se za glavnim oltarjem cerkve omenjenega samostana nahaja grobnica asturijskega monarha.

Truplo asturijskega kralja Mavregata je bilo prav tako pokopano v cerkvi Svetega Janeza v Santianes de Pravia v preprosti grobnici. Zgodovinar Tirso de Avilés y Hevia je zapisal, da je bil na grobnici kralja Mavregata vklesan naslednji epitaf:

Kar zadeva epigrafijo, je pomemben napis posvečen svetemu Janezu Evangelistu, zavetniku cerkve, in še en napis, povezan z darilom cerkve.

Krstilnica sličica|Slika krstilnice, odkrite med obnovitvenimi deli templja Izkopavanja in restavratorska dela na cerkvi, ki jih je izvedel José Menéndez Pidal y Álvarez, so obnovila njen prvotni tlak. Pri tem se je razkrilo, da ni bil položen v pravilnem vzorcu, temveč prilagojen terenu. Odkrili so tudi krstilnico, ki se nahaja v jugozahodnem kotu cerkve in je bila prej skrita. Velja za najstarejšo in edino ohranjeno v Asturiji.

Krstni bazen meri 56,5 cm v širino in 61,5 cm v globino cm dolg in 26,5 cm.

Pohištvo in dekorativni elementi Oltar in prezbiterij, ki sta trenutno razstavljena v cerkvi, sta kopiji originalov, ki jih je Fortunato de Selgas preselil na posestvo Quinta de los Selgas v El Pitu (Cudillero) in jih do leta 2008 hranil v kripti sosednje cerkve Jezusa iz Nazareta, nato pa so jih preselili v sobo znotraj palače oziroma posestva Selgas. Oltar je najstarejši v Španiji.

Med ostanki izstopa plošča, okrašena z reliefom stolpaste zgradbe, kjer je mogoče opaziti uporabo klesanega zidu (vrsta zidu, sestavljenega iz slojev velikih, izklesanih kamnov).

Zgodnjesrednjeveška nekropola Med izkopavanji, opravljenimi leta 1988, so v severni zakristiji templja odkrili ostanke srednjeveške nekropole.

Galerija slik

Glej tudi

Kralj Silojev labirintni kamen Muzej Santianes (Pravia)

Sklici

Literatura

Lorenzo Arias Páramo. Enciclopedia del Prerrománico en Asturias. Aguilar de Campoo (Palencia): Fundación Santa María la Real, Centro de Estudios del Románico, 2007. ISBN: 978848948329. César García de Castro Valdés. Arte Prerrománico en Asturias. Oviedo: Nobel, 2004. ISBN: 8484591816.

Zunanje povezave

Santianes de Pravia Kategorija:Asturija