Marburška virusna bolezen, hemoragična mrzlica Marburg ali marburška vročica je hemoragična mrzlica, ki jo povzročata marburški virus in njemu soroden virus Ravn. Prizadene lahko številne organe in se kaže z mrzlico, vročino, glavobolom, bolečinami v mišicah, drisko, kašljem, somnolenco, delirijem ali komo, krvavitvami na koži in sluznicah. https://www.termania.net/slovarji/slovenski-medicinski-slovar/5508484/bolezen?page=2&query=Bolezen&SearchIn=All, Slovenski medicinski e-slovar, 28. 5. 2026. Simptomi okužbe so zelo podobni kot pri eboli. Smrtnost je 25-do 88-odstotna.Čeh M. Nalezljive bolezni. V: Urgentna medicina – Izbrana poglavja 2021. Slovensko združenje za urgentno medicino, 2021: 175–179. Pojavlja se na območju Afrike. V Evropi se ne pojavlja, lahko pa jo vnesejo potniki, ki se okužijo med potovanjem ali bivanjem v afriških državah in zbolijo po prihodu v Evropo. Gostitelji virusa Marburg so netopirji Rousettus aegyptii. Bolezen se na ljudi prenaša z okuženih netopirjev ali drugih okuženih gostiteljev v naravi. Prenos okužbe je možen preko tesnega stika z obolelo osebo ali krvjo oziroma telesnimi izločki.

Povzročitelj

+ Rod Marburgvirus: vrsta in virusa, ki povzročata marburško vročico Vrsta Virus (kratica) Marburg marburgvirus* virus Marburg (MARV; prej MBGV) virus Ravn (RAVV; prej MARV-Ravn) "*" označuje tipsko vrsto

Marburško virusno bolezen povzročata dva virusa: virus Marburg (MARV) in virus Ravn (RAVV) iz družine filovirusov.

Marburgvirusi so endemični v v sušnih gozdovih ekvatorialne Afrike. Večina okužb pri ljudeh je bila povezana z obiski naravnih jam ali dela v rudnikih. Leta 2009 so uspešno osamili virusa MARV in RAVV iz zdravih egipčanskih netopirjev, ki so jih ujeli v jamah. Ta osamitev virusov močno kaže, da so sadjejedi netopirji starega sveta povezani v ohranjanje marburgvirusov v naravi in da so obiski jam, v katerih živijo ti netopirji, dejavnik tveganja za okužbo. Potrebne so nadaljnje raziskave, da bi se potrdilo, ali so egipčanski netopirji dejanski rezervoar virusov MARV in RAVV ali pa se okužijo v stiku z drugimi živalmi in so le vmesni gostitelji. Nadaljnji dejavnik tveganja je stik z nečloveškimi primati, vendar je doslej opisan le en izbruh (leta 1967) zaradi človeškega stika z okuženimi opicami.

Simptomi in znaki Po inkubacijski dobi, ki traja od 2 do 21 dni, se bolezen začne nenadoma s povišano telesno temperaturo, hudim glavobolom in slabim počutjem. Vročina je praviloma visoka, okoli 40˚C. V začetni fati, ki traja do pet dni, se lahko pojavijo tudi mrzlica, slabost, bruhanje, driska, vnetje žrela, makulopapularni izpuščaj, bolečine v trebuhu in vnetje veznice.

Od petega do okoli 13. dne je bolezen v zgodnji organski fazi, ko se pojavijo onemoglost, dispneja, edemi, virusni izpuščaj in simptomi osrednjega živčevja, vključno z encefalitisom, zmedenostjo, delirijem, apatijo in agresijo. Pozno v poteku te faze nastopijo krvavitve, čemur sledi bodisi okrevanje ali poslabšanje do smrtnega izida. Bolniki imajo kri v blatu, krvavijo iz sluznic, prisotne so krvavitve v notranje organe, kri lahko tudi izkašljujejo.

Okoli 13. dne nastopi pozna organska faza, ki traja tudi do 21. dne ali dlje. Simptomatika se razvije v eno od dveh smeri: proti ozdravitvi ali smrtnemu izidu. Bolniki, ki preživijo, vstopijo v prebolevniško fazo, ki jo spremljajo bolečine v mišicah, fibromialgija, hepatitis, astenija, očesni simptomi in psihoze. Bolnikom, ki gredo proti smrtnemu izidu, se stanje dalje slabša, vročina vztraja, pojavijo se motnje zavesti, koma, krči, difuzna koagulopatija, presnovne motnje, šok in naposled nastopi smrt. Smrt praviloma nastopi med 8. in 16. dnem poteka bolezni.

Prenašanje Podrobne značilnosti prenosa iz živalskega gostitelja na človeka niso povsem poznane. Do prenosa verjetno pride z egipčanskih netopirjev ali drugih okuženih gostiteljev v naravi, kot so nečloveški primati, ter z uživanjem okuženega mesa gozdnih živali (t. i. »bushmeat«), vendar pa natančni načini prenosa in vključenost specifičnih telesnih tekočin okuženih živali ostajajo nepojasnjeni. Prenos s človeka na človeka se zgodi preko neposrednega stika z okuženimi telesnimi tekočinami bolnika, kot je kri. Do prenosa okužbe pride sorazmerno redko; med letoma 1975 in 2011 so poročali le o 11 izbruhih bolezni, ki jih je povzročil virus MARV, pri tem sta bila v enem od izbruhov prisotna oba virusa, MARV in RAVV.

Preprečevanje prenosa Cepiva proti marburški virusni bolezni ni. Preprečevanje okužb zato temelji na ukrepih za zmanjševanje možnosti za prenos bolezni, kot so izogibanje stikom z okuženimi živalmi. Za preprečevanje prenosa med ljudmi se priporoča izogibanje tesnim stikom z bolnimi in okuženimi osebami. Pri negi obolelih so potrebni previdnostni ukrepi, vključno s kontaktno izolacijo, uporabo rokavic, zaščitnih oblačil, mask in očal ter ustrezno higieno.

Epidemiologija Marburška virusna bolezen se pojavlja na območju Afrike. V Evropi je ni, lahko pa pride do vnosa bolezni v evropski prostor s potniki, ki se okužijo med potovanjem ali bivanjem v afriških državah in zbolijo po prihodu domov. Zadnji vnesen primer bolezni v Evropi je bil v letu 2008.

Svetovna zdravstvena organizacija je prepoznala marburško virusno bolezen kot bolezen s pandemičnim potencialom.

Dosedanji izbruhi Prvi dokumentirani izbruh se je zgodil skoraj sočasno v takratnih Zahodni Nemčiji in SFR Jugoslaviji leta 1967, šlo je za okužbo v laboratorijih za izdelavo cepiva proti virusu otroške ohromelosti. Virus je v vseh laboratorijih prišel iz okuženih zelenih zamorskih mačk (Chlorocebus aethiops) iz iste pošiljke iz Ugande, ki so jih secirali za pridobivanje koščkov jeter, na katerih so gojili viruse otroške ohromelosti za pripravo cepiva. Z vzorci so se zaradi nepazljivosti takrat okužili laboranti. Po nemškem mestu Marburg, kjer je bilo eno od treh žarišč in kjer so virus prvi osamili, sta virus in bolezen dobila tudi ime (preostali žarišči sta bili v Frankfurtu in Beogradu).

V spodnji preglednici so prikazani dosedanji izbruhi marburške virusne bolezni (od prvega prepoznanega izbruha leta 1967 do leta 2025):

+ Izbruhi marburške virusne bolezni Leto Država Virus Št. primerov Št. smrti Stopnja smrtnosti Notes 1967 MARV 31 7 23 % 1975 MARV 3 1 33 % 1980 MARV 2 1 50 % 1987 RAVV 1 1 100 % 1988 MARV 1 1 100 % 1990 MARV 1 0 0 % 1998–2000 MARV in RAVV 154 128 83% 2004–2005 MARV 252 227 90 % 2007 MARV in RAVV 4 1 25 % 2008 MARV 2 1 50 % 2012 MARV 18 9 50 % 2014 MARV 1 1 100 % 2017 MARV 3 3 100 % 2021 MARV 1 1 100 % 2022 MARV 3 2 66,66 % 2023 MARV 40 35 88 % 2023 MARV 9 6 66 % 2024 MARV 58 13 22 % 2025MARV9888 %SkupnoMARV in RAVV59344675 %

Sklici

Kategorija:Zoonoze Kategorija:Tropske bolezni Kategorija:Hemoragične mrzlice