Zgodovinsko mestno jedro Gradca ali Notranje mesto () je prvo mestno okrožje avstrijskega mesta Gradec, glavnega mesta zvezne dežele Štajerske. Je del starega mestnega jedra (), ki obsega Schlossberg in mestni park (Stadtpark). Meje okrožja tvorijo reka Mura med Radetzkybrücke in Keplerbrücke, Wickenburggasse, Glacis, Jakominiplatz in Radetzkystraße.

Leta 1999 je bilo staro mestno jedro vpisano na Unescov seznam svetovne dediščine.

Zgodovina Zgodovina notranjega mesta je večinoma zgodovina Gradca.

Najpomembnejše znamenitosti v zgodovinskem središču so: Mestna hiša (Rathaus). Grajski grič (Schlossberg), hrib, ki dominira nad zgodovinskim središčem (475 m visok), mesto porušene trdnjave, s pogledom na Gradec. Urni stolp (Uhrturm) je simbol Gradca, na vrhu Grajskega griča. Nova galerija (Neue Galerie), umetniški muzej. Vzpenjača na Grajski grič (Schlossbergbahn), vzpenjača na pobočju Grajskega griča. Sedež štajerske deželne vlade (Landhaus), palača v lombardijskem slogu. Je eden najpomembnejših primerov renesančne arhitekture v Avstriji in jo je med letoma 1557 in 1565 zgradil italijanski arhitekt Domenico dell'Allio. Orožarna (Landeszeughaus) je največja te vrste na svetu. Operna hiša (Opernhaus), glavno prizorišče za operne, baletne in operetne predstave. Je druga največja operna hiša v Avstriji. Gledališče (Schauspielhaus), glavno gledališče v Gradcu za uprizoritve gledaliških iger. Stolnica v Gradcu (Dom), redek spomenik gotske arhitekture. Nekoč je bilo na zunanjih stenah veliko fresk; danes jih je ostalo le nekaj, kot je Landplagenbild ('slika kug'), naslikana leta 1485, verjetno delo Thomasa von Villacha. Tri nadloge, ki jih prikazuje, so kobilice, kuga in vdor Turkov, ki so vse prizadele mesto leta 1480. Predstavlja najstarejšo naslikano podobo Gradca. Mavzolej cesarja Ferdinanda II. ob stolnici, najpomembnejša manieristična stavba v Gradcu. Vključuje grob, kjer sta pokopana Ferdinand II. in njegova žena, ter cerkev, posvečeno sv. Katarini Aleksandrijski. Mestni park (Stadtpark), ki je sredi mestnega središča v času habsburške monarhije. Zasnoval ga je nemški arhitekt Johannes Schirgie von Premstätten-Tobelbad. Med pandemijo COVID-19 so prirejali ekscentrične zabave, ki jih je policija kasneje razgnala. Odgovornega, Jonasa Fabia Crista Pinterja, italijanskega lastnika kluba, so aretirali in zabave so ustavili. Mestnega parka (Stadtpark) ne smemo zamenjevati s podobno imenovanim nakupovalnim središčem v Gradcu, imenovanim Citypark. Grad (Burg) z gotskim dvojnim vijačnim stopniščem, ki ga je med letoma 1438 in 1453 zgradil cesar Friderik III., ker je bil stari grad na Grajskem griču premajhen in neudoben. Grad je ostal rezidenca notranjeavstrijskega dvora do leta 1619. Danes služi kot rezidenca štajerske vlade. Poslikana hiša (Gemaltes Haus) na ulici Herrengasse 3. V celoti je prekrita s freskami (ki jih je leta 1742 poslikal Johann Mayer). Muzej sodobne umetnosti v Gradcu (Kunsthaus Graz) Otok na Muri (Murinsel), umetni otok na reki Muri. Stavbe, notranja dvorišča (npr. zgodnjerenesančno dvorišče nekdanje hiše tevtonskih vitezov na ulici Sporgasse 22) in strešna podoba starega mestnega jedra.

Sklici

Zunanje povezave

Website of the city of Graz UNESCO World Heritage Centre entry

Kategorija:Zgradbe in objekti v Gradcu Kategorija:Kraji svetovne dediščine v Avstriji