Kaffol Šoši, s polnim imenom Abu Bakr Mohamed ibn Ali Ismail Kafal aš-Šaši al-Kabir je bil eden vodilnih učenjakov šafijske miselne šole, poznavalec hadisov, pravnik, jezikoslovec in pesnik, * 287/904, † 366/976.
Znan je tudi kot Hazreti Imam, skrajšano Hastimam. Učenjak je bil tudi spreten obrtnik, znan po svojih ključavnicah in nožih, za kar je dobil vzdevek Kaffol - Ključavničar. Po izročilu je znal izdelati drobno ključavnico s ključem, težkim pol grama.
Življenje Različni viri različno pišejo o rojstvu Kaffola Šošija. Nekateri pravijo, da je bil rojen v Šošu (Taškent) leta 904, drugi pa navajajo, da je bil rojen leta 907. Rojen je bil v obrtniški družini in začetno izobrazbo dobil kar doma.
Kasneje je veliko potoval po državah arabskega vzhoda.
V kalifatu je imel različne položaje in dolžnosti. Še posebej je spodbujal šafijsko šolo v Šošu in prispeval k širjenju verskega znanja in utrjevanju temeljev šeriatskega prava.
Opis njegove dobe V 10. stoletju se v severnih regijah Turkestana, zlasti v regijah Šaš, Isfidžab (Sajram), Taraz, Jasi in drugih regijah, ki ležijo severno od desnega brega Sir Darje, svetniki na ravni Kaffola Šošija še niso bili rojeni ali so bili tik pred tem, da bodo.
Pesnik, sufi in zgodnji mistik Ahmed Jasavi in šejk Zajnidin še nista bila rojena.
Ena od pripovedi pravi:
"Eden od učenjakov, šejk Omar Bagistani, že vrsto let ni imel otrok. V iskanju odrešenja je z ženo obiskal grob Hazreti Imama. Po recitiranju Korana je molil k vsemogočnemu Alahu, naj mu podeli otroka. V tistem trenutku se je v nebo nad grobnico nenadoma dvignila jata lastovk in iz jate se je zaslišal klic "At-tahur". To je bil znak dobrote, znak, da bodo molitve uslišane. Ko je prišel čas, je šejk Omar Bagistani dobil sina. Njegovo ime je bilo znano vnaprej – novorojenca so imenovali Hovandi Tahur."Abduqahhor Ibrohimov. Muftiylar sulolasi: (badialar) / Toshkent: MERIYUS,2010
Zapisano je tudi, da je šejk Omar Bagistani svojemu sinu v oporoki zapisal:
"Tahur, ne bodi mula. Ne bodi šejk, ne bodi sufi - bodi musliman!"Barot Boyqobilov. Yangi hamsa. Toshkent: Sharq, 1998.
Ko je Hovandi Tahur odrasel in dozorel, je po vsej državi postal znan kot šejk Hovandi Tahur
Ustvarjalna dejavnost Poleg verskih znanosti je Kaffol Šoši poglobljeno študiral tudi posvetne znanosti. Po vrnitvi v domovino je živel predvsem v svojem domačem Taškentu in se ukvarjal s širjenjem islama. Napisal je več del o teologiji. Bil je dobro podkovan v Koranu, hadisih in šeriatskem pravu ter arabskem jezikoslovju.
Njegova dela o pravu in logiki, kot so Značaj sodnika, Adob al-bahs (Načini razprave) in Husni jadal (Lepota dialektike), so bila znana v celem islamskem svetu. Kaffol Šoši je pisal tudi pesmi. Nekaj odlomkov pesmi se je ohranilo v knjigi Tabaqat aš-Šafi'ija (Stopnje šafijske šole) učenjaka Tajiddina as-Subkija.
Učitelji Študiral je pri znanem hadisovskem učenjaku Hajtamu ibn Kulajibu Šašiju.
V Samarkandu, Buhari in Termezu se je seznanil z deli imama Buharija in imama Termizija.
Bil je učenec znanega imama Abul Abbasa Ahmeda ibn Omarja ibn as-Surajdžija (850–918).
Njegov učitelj na področju zgodovine je bil znameniti učenjak Abu Džafar Mohamed ibn Džarir Tabari.
Pomemben učitelj je bil tudi Abul Hasan Ali ibn Abu Musa Ašari, pri katerem je študiral teologijo, Ašari sam pa je pri Kaffolo Šošiju študiral pravo.
Kaffol Šoši v očeh učenjakov Srednjeveški arabski avtorji so imeli Kaffola Šošija za velikega učenjaka.
Šamsuddin Muhammad Zahabi o njem pravi:
"Učenjak, ki je največ potoval po Mavlavan Nahru v iskanju znanosti o usulu in hadisu, je bil Kaffal Šoši ... Učenjak, slovničar, usul in imam fikha, Abu Bakr Mohamed ibn Ali ibn Ismail Šoši, je bil med učenjaki Horasana znan kot 'Veliki Kaffol'. Bil je imam svojega časa v Mavlavan Nahru in avtor več knjig."Abu Saʼd Abdulkarim ibn Muhammad Samʼoniy. „Al-Ansob“
Zgodovinar Abu Said Abdulkarim ibn Mohamed Samani pravi:
"Kaffolu se pripisuje poklic ključavničarja. Bil je imam (vodja) svojega časa, učenjak brez konkurence v znanostih fikha, hadisa, usula in jezikoslovja. Njegovo ime se je razširilo po vsem Magrebu in vzhodu."
Učenjak iz Kuma o njem pravi: "Bil je eden najslavnejših učenjakov svojega časa na področju prava, hadisa in slovnice." Drug slavni arabski učenjak, Ibn Halikan, je v svojem delu Wafayat al-A'yan (Smrt velikih mož) zapisal: "Kafol Šaši je bil komentator, pravnik, poznavalec hadisov, jezikoslovec in pesnik, ki mu med učenjaki šafijske šole mišljenja njegovega časa ni bilo enakega". al-Aʼlom
Zgodovinar in geograf Abul Fido (1273–1331) je zapisal:
" Kaffol Šoši je bil eden najuspešnejših imamov svojega časa in v deželi Turkestan ni bilo učenjaka, ki bi mu bil enak."
Sklici
Kategorija:Rojeni leta 904 Kategorija:Umrli leta 976