Helena Snoj Rajh, znana tudi pod vzdevkom Kovačeva pevka, slovenska gledališka igralka, koncertna pevka in pesnica, * 3. april 1893, Lobček † 22. januar 1970, Topolšica.
Otroštvo
Rojena je bila 3. aprila 1893 v slovenski družini na kmetiji znani kot "pri kovaču" v vasi Lobček, ki je takrat spadala pod naselje Zagradec pri Grosupljem . Njena mati je bila Ana Šeme, kmetica, njen oče pa Mihael Snoj, kmet, katerega oče je pred poroko delal kot grajski kovač; iz tega je izhajalo hišno ime. Že kot deklica je pela v cerkvenem pevskem zboru domače župnije Žalna, ter bila znana pod vzdevkom Kovačeva pevka.
Delo
Predvojno delo Okoli leta 1910 se je zaposlila kot tovarniška delavka v tovarni Šumi v lasti Josipine Avbelj Šumi v Ljubljani. Leta 1912 se je preselila v Ribnico in se tam kot tajnica zaposlila v odvetniški pisarni odvetnika Štefana Rajha, kjer je z medvojno prekinitvijo delala do upokojitve leta 1946, ko se je povsem posvetila gledališkemu delu. Po selitvi odvetniške pisarne v Kočevje, se je tja preselila tudi sama. Kmalu po selitvi v Ribnico se je pri sopranistki in učiteljici glasbe Mariji Nostis Röthel začela učiti petja in klavirja. Nastopala je v Kočevju na koncertih in v spevoigrah, v kvartetu in na koru, v slovenskih šolah in prosvetnih društvih. Dne 28. junija 1920 se je v Žalah poročila z odvetnikom Štefanom Rajhom (1876-) iz Dolj. V zakonu je rodila enega otroka, hčerko, kasnejšo pianistko in profesorico klavirja na srednji glasbeni šoli v Celju, Bredo Rajh Divjak. Leta 1929 se je z možem in hčerko preselila v Celje. Po selitvi je še več nastopala. Čeprav je bila članica naprednega Celjskega pevskega in dramatičnega društva, se v se je vedno odzvala vabilom takratnega Katoliškega prosvetnega društva in pogosto sodelovala s pevskimi in gledališkimi nastopi na njegovih Prosvetnih večerih. Ni poznala političnih in ideoloških razlik, ter je živela le za umetniško ustvarjanje. Sodelovala je tudi s celjsko glasbeno matico, kjer se je klavirja pri pianistki in skladateljici Mirci Župnek Sancin učila njena hči. Nekatere dijake in dijakinje celjske gimnazije je poučevala plesa.
Med drugo svetovno vojno je z družino odšla v begunstvo v rojstni Lobček, kjer je imela njena sestra z možem gostilno, in kasneje v Praproče pri Grosupljem. Pred vojno je nastopala predvsem kot koncertna pevka. Njen blesteči, kultivirani sopran je ob vsakem nastopu očaral občinstvo. Kmalu pa se je popolnoma posvetila gledališkemu delu in je na tem področju ustvarila celo vrsto nepozabnih likov. Izmed teh je edinstvena njena Vdova Rošlinka, višek pa je dosegla gotovo z naslovno vlogo v Nušićevi komediji >>Gospa ministrica<<. Z gospo ministrico« je zunaj Celja navduševala mladino na progi Brčko-Banovići in Šamac Sarajevo ter pozneje na turneji celjskega gledališča po vseh krajih osvobojenega Slovenskega Primorja.
Kot Dolenjka ni mogla popolnoma zatajiti svojega narečja, kar pa je dajalo njenim odrskim stvaritvam še poseben čar.
Pesniško delo Njena dela je uglasbilo več slovenskih skladateljev, med drugimi Mirca Župnek Sancin (njena dela je Helena tudi izvajala), Ivan Karlo Sancin, in drugi.
Poznejše življenje in smrt
Po dolgi in hudi bolezni je 22. januarja 1970 v Topolšici umrla.
Sklici
Kategorija:Slovenski pesniki Kategorija:Slovenski igralci Kategorija:Slovenski pevci resne glasbe Kategorija:Rojeni leta 1893 Kategorija:Umrli leta 1970