Šjao Novdžin (kitajsko: 蕭耨斤, pinjin: Xiāo nòu jīn) je bila kitanska cesarica vdova iz kitajske dinastije Ljao, * 980 ?, † 24. januar 1058.([清宁三年十二月]己巳，太皇太后崩。) Liao Shi, vol. 21
Bila je konkubina cesarja Šengdzonga, mati cesarja Šingdzonga in ena od treh velikih cesaric vdov dinastije Ljao. Po sinovem prihodu na prestol leta 1031 je imela velik vpliv.
Ozadje Šjao Novdžin je bila rojena v revščini, potem pa jo je Jelu Longšu pripeljal v cesarslo palačo. Longšu je ni nikoli obravnaval kot konkubino, temveč jo je dal svoji materi Šjao Janjan za dvorno damo.
Po legendi je med pospravljanjem cesaričine postelje našla zlatega petelina. Ker je v šotor ravno takrat nepričakovano vstopila cesarica, se je Šjao Novdžin prestrašila in pogoltnila zlatega petelina. Zlati petelin je bil pravzaprav skrivnostno zdravilo. Po nekaj dneh je Šjao Novdžinina koža postala sijoča, kar je cesarico zelo presenetilo. Svoji dvorni dami je zaupala, da bo v prihodnosti rodila princa.(尝拂承天太后榻，获金鸡，呑之，肤色光泽胜常。太后曰：“是必有奇子！”) Liao Shi, vol. 71
Konkubina Šjao Janjan je sinu naročila, naj si deli spalnico s Šjao Novdžin. V drugem mesecu leta 1016 je Šjao Novdžin rodila sina Mubuguja, ki so ga kasneje preimenovali v Jelu Dzongdžena. Rodila je tudi hčerki Jelu Janmu in Jelu Šovgu, kasneje pa še sina Jelu Džongjuana. Jelu Janmu je postala princesa Veja in zatem princesa Čina. Jelu Šovgu je dobila naziv princesa Jueja, nato princesa Džina in se poročila s Šjao Šjaodžongom.
Šjao Novdžin je bila dolgoletna tekmica s Šjao Pusage, drugo cesarico cesarja Šengdzonga in nečakinjo Šjao Janjan. Čeprav sta imela isto klanovsko ime Šjao, nista bili v sorodu. Potem ko je Šjao Novdžin kot dvorna dama rodila Jelu Dzongdžena, je Šjao Pusage prevzela odgovornost za vzgojo otroka. Šjao Pusage ni imela otrok in je Jelu Dzongdžena vzgajala kot svojega sina, s čimer si je pridobila spoštovanje cesarja Šengdzonga. Šjao Novdžin je iz ljubosumja večkrat vohunila za Šjao Pusage, ko je bila Jelu Dzongdžen še princ.
Cesarica vdova Po smrti cesarja Šengdzonga leta 1031 je Jelu Dzongdžen nasledil očeta kot cesar Šingdzong. Njegova mati Šjao Novdžin je postala soproga vdova, njegova posvojena mati Šjao Pusage pa cesarica vdova. Cesar Šengdzong je na smrtni postelji Šjao Novdžin podelil naziv juanfei, se pravi prva soproga. Ukazal ji je tudi, naj pozabi na svoje zamere do Šjao Pusaga, saj je bila vzgojiteljica njenega sina.
Šjao Novdžin je po prejemu visokega naziva postala arogantna in izdala lažni odlok, v katerem je trdila, da jo je pokojni cesar imenoval za cesarico vdovo. Privzela je naziv cesarice vdove, čeprav je bila nekdanja konkubina. Svojega sina je poskušala prepričati, naj se znebi njene dolgoletne tekmica Šjao Pusage, kar je cesar zavrnil. Ko je cesar odšel na lov, je Šjao Novdžin poslala morilce, da umorijo Šjao Pusage. Šjao Pusage je morilcem povedala, da je nedolžna, in jim rekla, da se gre okopat, in v kopalnici storila samomor.
Šjao Novdžin je bila pokvarjena oseba. Svoj rojstni dan je razglasila za praznik in svet dan. Svojemu pradedu je podelila častni naziv princ Lanlinga, očetu naziv kralj Čija in svojim bratom naziv kralja, pri čemer je prezrla vsa pravila dinastije Ljao. Štirideset sužnjem svoje družine je omogočila, da so postali vladni uradniki. Njena starejša sestra, gospa Čin, je bila osamljena vdova. Všeč ji je bil kralj Džjanu, ki pa je bil poročen. Šjao Novdžin je ukazala ubiti njegovo ženo in ga poročila s svojo sestro, gospo Čin. Njena mlajša sestra, gospa Džin, je bila zaljubljena v odposlanca po imenu Geng Juandži. Ker je bil tudi on poročen, je ukazala ubiti tudi njegovo ženo in ga poročila s svojo sestro.
Šjao Novdžin je prekinila reforme Šjao Janjan in njenega pokojnega moža ter povzročila nemire v politiki Ljaa. Bila je zelo ambiciozna in ni želela, da bi se njena moč na dvoru zmanjšala. Načrtovala je, da bi njen mlajši sin Jelu Džongjuan na prestolu zamenjal svojega starejšega brata Jelu Dzongdžena, s čimer se Džongjuan ni strinjal. Materine načrte je razkril svojemu bratu. Cesar je ukazal usmrtiti vse materine zaveznike in zarotnike ter njeno spremstvo in večino sorodnikov. Svojo mater je leta 1034 degradiral v običajno meščanko in jo izgnal z dvora.
Velika cesarica vdova Po smrti cesarja Šingdzonga je Šjao Novdžin dobila dovoljenje, da se vrne v palačo in se udeleži cesarjevega pogreba. Pri tem ni kazala nobenih znakov žalosti ali obžalovanja. Njena snaha, cesarica Šjao Dali, je jokala za svojim pokojnim možem, na kar ji je Šjao Novdžin rekla, da je mlada in naj neha žalovati za njim.
Cesar dinastije Ljao je leta 1055 postal njen vnuk, ki je vladal kot cesar Daodzong. Šjao Novdžin je prejela naziv velike cesarice vdove. Januarja 1058 je umrla in posmrtno prejela naziv cesarice Čina. Njenega pogreba so se udeležili odposlanci iz Zahodne Šja in kraljestva Gorjeo.Yuan Tengfei, "The Liaoning of the Three Dynasties of Northern Cyprus"
Sklici
Kategorija:Rojeni leta 980 Kategorija:Umrli leta 1058 Kategorija:Vladarji v 11. stoletju Kategorija:Dinastija Ljao