Džjeduši (tradicionalno kitajsko: 簡化字, poenostavljeno kitajsko: 简化字, pinjin: jiǎnhuà zì) ali džjedu je bil regionalni vojaški guverner v cesarski Kitajski. Naziv je bil uveden v dinastiji Tang in ukinjen v dinastiji Juan. Naziv se prevaja tudi kot vojaški komisar, guverner, legat in regionalni (vojaški) poveljnik. Džjedušiji so bili uvedeni leta 711 za boj proti zunanjim grožnjam. Njihova pooblastila so pogosto zajemala več prefektur. Vzdrževali so lahko lastno vojsko, pobirali davke in sami odločali o imenovanju in napredovanju svojih podrejenih.
Zgodovina 710. leta
Džjeduši Hešija je ustanovljen leta 711 s sedežem v prefekturi Ljang in bil leta 766 izgubljen v korist Tibetanskega cesarstva. Prvi džjedušiji Hešija so bili Vang Džunčuo, Šjao Song, Nju Šjanke, Gešu Han in Cui Šiji.
Džjeduši Longjova je bil ustanovljen leta 713 s sedežem v prefekturi Šan (Ledu, Činghaj). Leta 747 je bil za džjedušija Longjova imenovan Gešu Han.
Džjeduši Šuofanga je bil ustanovljen leta 713 s sedežem v prefekturi Ling (Ningši). Nadziral je Ordos, Ningšjo in severni Šanši. Leta 756 je Guo Dziji, džjeduši Šuofanga, v Hebeju premagal uporniškega Ši Siminga in leta 757 osvojil Čangan in Luojang, ki so ga zasedli uporniki. Leta 762 je postal poveljnik Fenjanga in leta 763 osvojil Čangan, ki ga je okupiralo Tibetansko cesarstvo. Šuofang je leta 887 prevzel vojskovodja Han Dzun.
Džjeduši Jovdžova, znanega tudi kot Fandžang, je bil ustanovljen leta 713. Leta 762 je prevzel nadzor nad Lulongom in prefekturami Jou, Dži, Ping, Tan, Gui in Jan. Njegovo ozemlje je obsegalo predvsem Tjandžin severno od reke Haj in dele Pekinga. Njegov sedež je bil v okrožju Dži jugozahodno od Pekinga. Džjeduši An Lušan je bil povišan v džjedušija Pingluja, Fanjanga v severnem Hebeju in Hedonga v osrednjem Šanšiju. Njegova vojska je štela 150.000 mož. Leta 755 se je uprl dinastiji Tang. Li Guangbi je bil povišan v džjedušija Fanjanga, potem ko je od upornikov v Hebeju osvojil veliko izgubljenega ozemlja, vendar je kmalu zatem leta 764 umrl. Li Huajšjan, nekdanji general An Lušana, je leta 763 Tangu izročil glavo upornika Ši Čaojija in se predal ter postal džjeduši Jovdžova in Lulonga. Džang Šovgui je bil džjeduši Jovdžova, Džu Tao pa džjeduši Lulonga.
Džjeduši Džjannana je bil ustanovljen leta 719 s sedežem v prefekturi Ji (Čengdu). Leta 757 je bil Džjannan razdeljen, leta 763 ponovno združen in leta 766 ponovno razdeljen. Obsegal je 25 prefektur v Čengduju in območja severno in južno od njega v Sečuanu.
Džjeduši Vzhodne reke je nadziral dvanajst prefektur od Džjangeja do Ludžova. Njegov sedež je bil v prefekturi Dzi (Santaj, Sečuan).
Džjeduši Zahodne reke je nadziral območje Čengduja in okoliške prefekture.
Džjeduši Pingluja je bil ustanovljen leta 719 s sedežem v prefekturi Jing (Čaojang, Liaoning). Nadziral je Pinglu, Lulong in druge prefekture v Ljaojangu, Džindžovu, Ljaoningu in severovzhodnem Hebeju.
730. leta Hedonški džjeduši je bil ustanovljen leta 730 s sedežem v Tajjuanu. Nadziral je prefekture Ši, Lan, Fen, Šin in Daj v osrednjem in severnem Šanšiju. Džeduši Hedonga je bil Lju Gongčuo. Leta 883 je bil za džjedušija imenovan Li Kejong, potem ko je od Huang Čaa ponovno osvojil Čangan. Leta 902 ga je premagal Džu Ven. Leta 908 je umrl. Džjeduši Hedonga je postal Lju Džihuan.
Džjeduši Lingvu je bil ustanovljen leta 733 s sedežem v Huileju, jugozahodno od Lingvuja v Ningšiju. Nadziral je prefekture Ling, Hui in Jan.
750. leta Džjeduši Huanjanskega zahodnega okrožja, znan tudi kot Huajši, je bil ustanovljen leta 756 in trajal do leta 818. Od leta 773 do 776 je obsegal je prefekture Jingčuan, Šou, An, Caj in od leta 776 do 779 tudi prefekturo Jingčuan. Leta 757 je bil za džjedušija Huanjana imenovan Gao Ši. Li Džongčen je bil džjeduši, dokler ga ni pregnal njegov nečak Li Šilje. Džjedušija Huanjana sta bila tudi tudi Vu Juandži in Vang Bo.
Džjeduši Džjangši je bil ustanovljen leta 756 in je obsegal prefekturo Hong. Leta 865 je bil preimenovan v Džennan. Kot tak je obsegal prefekture Hong, Džjang, Šin, Juan, Fu, Rao, Čjan in Dži, se pravi večino Džjangšija. Med Li Šiljejevim uporom je bil džjeduši Džjangšija Li Gao.
Džjeduši Lingnan je bilo ustanovljen leta 756 s sedežem v Guangdžovu. Ukinjen je bil leta 862, ko je bilo njegovo ozemlje razdeljeno na zahodno in vzhodno okrožje. Zahodno okrožje Lingnana je pokrivalo Guangši in severni Vietnam in imelo sedež v prefekturi Jong južno od Nanninga, Guangši. Vzhodno okrožje je pokrivalo Guangdong in imelo sedež v Guangdžovu.
Džjeduši Hedžong je bilo ustanovljeno leta 757 s sedežem v Hedongu. Nadziralo je prefekture Džin, Džjang, Ci in Ši.
Džjeduši Džingli je bil ustanovljen leta 757 s sedežem v Džingdžovu (Hubej). Nadziral je 17 prefektur v Džingdžovu, Hubejui, Čangdeju in Hunanu. Leta 905 ga je priključil Džu Ven.
Džjeduši dženhajske vojske, znan tudi kot Džjeduši vzhodnega okrožja, je bil ustanovljen leta 757 in imel sedež v Šjangdžovu. Njegovo ozemlje je obsegalo Sujdžov, Šijan, Hubej, Nanjang in Henan. Leta 763 je bil za džjedušija Vzhodnega okrožja imenovan Ljang Čongji. Leta 781 je naredil samomor.
Džjeduši zahodnega okrožja je bil ustanovljen leto kasneje in obsegal dele Džajgsuja, Džedžjang, Anhui in Džjangši. Njegov sedež je bil v prefekturi Šeng. Sedež je bil leta 761 prestavljen v Šuangdžov in leta 808 v Hangdžov. Džjeduši Du Šenkvan je igral ključno vlogo v zatrtju Pang Šunovega upora. Džjeduši Hang Huang je leta 785 postal glavni minister.
Džjeduši Džengvu je bil ustanovljen leta 758 s sedežem v Čanjuju. Obsegal je protektorat Čanju, prefekturi Lin in Šeng, vzhodni Šovšjang in dele Šenmuja in Baotuja v Nitranji Mongoliji. Leta 764 je bil priključen džjedušiju Šuofang.
Džjeduši Binning je obstajal od leta 759 do 885, ko je bil preimenovan v Džjeduši Džingnanske vojske. Njegov sedež je bil v prefekturi Bin v Šanšiju. Nadziral je Čangvu in dele Gansuja.
Džjeduši Šanguo je bil ustanovljen leta 759 s sedežem v Šandžovu. Nadziral je prefekture Šan, Guo in Hua. Leta 889 je bil preimenovan v Džjeduši vojske Baoija.
760. leta Džjeduši Fengšjang je bil ustanovljen leta 760 in je vključeval Fengšjang in prefekturo Long. Njegov sedež je bil v Fengšjangu. Džjeduši Fengšjanga sta bila Li Maodžen in Dženg Džu.
Džjeduši čengjenske vojske je bil ustanovljen po An Lušanovem uporu. Od leta 762 je imela sedež v prefekturi Heng in nadzorovala prefekture Heng, Dži, Šen, Džao, De in Di. Za prefekturo Heng je bil pod An Čingšujem odgovoren An Lušanov posvojeni sin Li Baočen, ki se je predal Tangu in ohranil oblast nad osrednjim Hebejem vzhodno od gorovja Tajhang. Nasledstvo je leta 781 zahteval Li Vejjue, vendar mu je bila zahteva zavrnjena in se je zato uprl. Leto kasneje ga je ubil njegov podrejeni general Vang Vudžun. Drugi džjedušiji čengjenske vojske so bili Han Lingkun, Vang Ćengdzong in Vang Tingcov.
Henanski džjeduši je bil obnovljen leta 762 in od takrat včasih znan kot Bjansonški džjeduši. To je uradno postal leta 776, dokler se ni leta 781 preimenoval v džjeduši šjanvujske vojske. Njegov sedež je bil v prefekturi Bjan (Kaifeng). Upravljal je Šangčju in vzhodni Henan. Leta 781 je bil njegov sedež preseljen v prefekturo Song.
Leta 762 je bila ustanovljen džjeduši Dzičing-Pinglu s sedežem v Čingdžovu v provinci Šandong. Nadziral je 15 prefektur, ki so obsegale večino province Šandong in dele province Henan, Anhui in Džjangsu. Po An Lušanovem uporu je džjeduši postal Li Džengdži Zhengji in sodeloval s Tjan Juejem, da bi omejil poskuse cesarskega dvora, da bi oslabil lokalne oblasti.
Leta 763 je bil ustanovljen džjeduši Vejbo s sedežem v prefekturi Vej. Nadziral je prefekture Vej, Bo, Bej, Čan in Šjang v provincah Šandong, severni Henan in južni Hebej. Leta 904 se je preimenovala v džjeduši armada Tjanšjonga. Njegovi džjedušiji so bili Tjan Čengsi, Tjan Hongdženg in Tjan Šu.
Džjeduši vojske Džaoija je bil ustanovljen leta 766 s sedežem v prefekturi Šjang (Anjang, Henan) in obstajal do leta 894, ko se je preimenoval v džjeduši vojske Džangjija. Njegovo ozemlje je obsegalo Džingčuan, Džengjuan, Gansu in Ningši. Sedež je bil v prefekturi Džing. Po bitki pri Talasu je džjeduši postal Duan Šjuši, dokler ga ni leta 780 odstavil Jang Jan. Slednji je bil leta 783 je bil ubit med uporom v Džingjuanu. Džingjuan je leta 899 priključil Li Maodžen.
780. leta Džjeduši okrožja Zahodni Šannan je bilo ustanovljeno leta 780 s sedežem v prefekturi Ljang. Leta 902 je bil priključen v Vang Džjanu.
Leta 781 je bil ustanovljen džjeduši Hejang Sančeng s sedežem v Hejangu. Nadziral je Mengdžov in Mengdžin.
Vojaška provinca Jivu je bila ustanovljena leta 782 s sedežem v Dingdžovu v Hebeju. Okrožje henghajske vojske je bilo ustanovljeno leta 785 in je trajalo do leta 829. Sedež okrožje je bil v Cangdžovu. Nadziral je prefekture Cang, Džing, De in Di.
Džjeduši Šjasui je bil ustanovljen leta 787 in je nadzoroval prefekture Šja, Sui, Jin in Jou v Šenmuju in Ih Džu v Notranji Mongoliji.
790. leta Leta 795 je bil v An Dingu ustanovljen džjeduši Vuning s sedežem v Šuvžovu. Džjeduši Vuninga je bil Ši Pu. Za džjedušija je bil leta 862 imenovan Vang Ši.
Leto 813 Okoli leta 813 je bil ustanovljen džjeduši Cajdžov, ki je nadzoroval prefekture Caj, Šen in Guang. Njegov sedež je bil v Runanu na jugovzhodu Henana.
Džjeduši Čenšu je bil okoli leta 813 odgovoren za prefekturi Čen in Šu. Njegov sedež je bil v Šučangu.
Okoli leta 813 je bil za prefekture E, Mjan, An, Huang, Či in Jue odgovoren džjeduši Ejue s sedežem v Džjengšiiju.
Okoli leta 813 je prefekture Šjang, Deng, Fu, Jing, Tang, Sui, Džun in Fang na severu Hubeja in jugozahodu Henana nadziral džjeduši džjeduši Šjangjang s sedežem v Šjangjangu.
Džjeduši Šusi je okoli leta 813 nadzoroval prefekture Šu, Su in Hao. Njegov sedež je bil v Šudžovu.
Džjeduši Dženghua je okoli leta 813 nadzoroval prefekturi Dženg in Hua. Njegov sedež je bil v Baimiju.
850. leta Leta 851 je bila na ozemljih, ki jih je od Tibetanskega cesarstva ponovno osvojil Džang Jičao vzhodno od Šindžjanga in Gansuja, ustanovljeno vojaško okrožje Guiji s sedežem v prefekturi Ša.
940. leta Džjeduši vojske Čingjuana je bila ustanovljen leta 949 s sedežem v Čuandžovu. Nadzoroval je Džengdžov, Šjamen in druga območja v Fudžijan. Po padcu Vang Jandženga je bil za džjedušija imenovan Lju Congšjao.
950. leta Leta 951 je Bjan Hao uničil državo Ma Ču in bil povišan v džjedušija vojske Vuhana v Hunanu.
Sklici
Vir
Kategorija:Zgodovina Kitajske