Jezero Sentani je tropsko, plitvo in nizko ležeče odprto jezero na severovzhodnem koncu regentstva Džajapura v indonezijski provinci Papua, približno 20 kilometrov od glavnega mesta province, mesta Džajapura. Je južno od mesta Sentani.
Jezero, ki ga lokalno prebivalstvo smatra za dom mavric, je del naravnega rezervata Cyclops Strict in vsebuje več endemičnih vrst rib.
Hidrologija Jezero Sentani leži ob vznožju mezozojskih mafičnih in ultramafičnih kamnin gorovja Kiklopi ofioliti v prelomno nadzorovani depresiji na nadmorski višini 73 metrov. Sentani je nepravilno oblikovano telo s približno največjo dolžino, ki se razteza od vzhoda proti zahodu 28 kilometrov, od severa proti jugu pa 19 kilometrov v širino. S površino 104 kvadratnih kilometrov je jezero Sentani največje jezero v regiji Intan Džaja.
Jezero Sentani prejema vodo predvsem iz neposrednih padavin s povprečno letno količino padavin okoli jezera približno 2 metra, in iz gorskih potokov. Povprečno izhlapevanje na jezeru je približno 0,4 metra s sezonskimi nihanji v dotoku. Jezero se izliva v reki Džafuri in Tami v Tihi ocean blizu meje s Papuansko Novo Gvinejo.
Geologija
Jezero Sentani, najbolje preučeno od jezer Irian Džaja, je relativno stabilno in nedotaknjeno. Splošno prepričanje je, da se je razvilo zaradi tektonskega zajezitve in dviga morskega rokava, vendar takšna povezava še ni bila dokazana.
Naravoslovje Jezero Sentani je toplotno stabilno, s temperaturami od 29 do 32 °C v zgornjih 10 metrih; površinski pH je 6,2–6,8, ravni planktona pa so nizke pri 1–2 mg/l, razen v najbolj zahodnem bazenu, kjer je kroženje vode omejeno, motnost se podvoji in sezonsko cvetijo alge, s posledično smrtnostjo rib. Preliminarni vzorci talnega sedimenta iz vzhodnega dela jezera so odkrili redke populacije arcellacean mikrofavne, med katerimi prevladujejo vrste Centropyxid. V drugih delih sveta so te vrste povezane s somornico ali onesnaženo vodo, kar povečuje možnost, da je v globljih delih jezera preostala slanost.
Morda je majhno, vendar je v njem 34 vrst rib, od tega 13 domorodnih, 8 anadromnih in 13 vnesenih. Poleg lastnih vrst Melanotaeniidae - mavrične ribe (Chilatherina sentaniensis in Glossolepis incisa) je jezero Sentani tudi dom dveh drugih vrst rib, ki ju ni mogoče najti nikjer drugje, Oxyeleotris heterodon in Glossogobius sentaniensis.Hoese, D.F., and G.R. Allen (2015). Descriptions of three new species of Glossogobius (Teleostei: Gobiidae) from New Guinea. Zootaxa 3986(2): 201–16. doi: 10.11646/zootaxa.3986.2.4 Pristis pristis - žage do 3 metre so bile v jezeru dobro znane do 1970-ih let in so pogost motiv v tradicionalni sentanski umetnosti, vendar se zdi, da so bile lokalno iztrebljene. Ribe se ekstenzivno gojijo v ribnikih in kletkah po obodu jezera, vnos vrst (zlasti krapa in tilapije) pa je bil naključen in nameren.
V tem delu sveta in na tej zemljepisni širini so mavrične ribe vidne le po močnem dežju, v jezeru Sentani pa so vidne ves čas, vsaj tako, da vidimo sentansko mavrico (Chilatherina sentaniensis), ki je poleg mnogih drugih edinstvena za to jezero.
Zgodovina Med drugo svetovno vojno je ameriška mornarica pri jezeru zgradila pomorsko bazo kot del pomorske baze Hollandia. Baza je delovala od 1944 do 1945.
Gospodarstvo Številni prebivalci Sentanija, ki naseljujejo otoke, obrobje in okolico jezera, imajo še vedno tradicionalno samooskrbno gospodarstvo, ki temelji na ribolovu in nabiranju saga. To je bilo trajnostno že stoletja, vendar lokalna poročila kažejo, da se je donos ulova v zadnjih letih zmanjšal. Ni ugotovljeno, ali je to posledica prelova (posledica rasti prebivalstva in/ali pritiska trga), onesnaženja ali vnosa tujih vrst. Številni prebivalci živijo v bivališčih, zgrajenih na stebrih nad jezerom, ki tako služi kot skladišče odplak, kar vodi do lokalno visokega števila koliformnih bakterij, pa tudi do obogatitve s hranili. Vodna hijacinta (Eichornia crassipes), uvedena od začetka 1970-ih, je postala glavni rastlinski škodljivec in lahko prispeva k upadu nekaterih vrst.
Velik del gorskega terena med severno obalo jezera in oceanom spada v naravni rezervat Cyclops Strict. Prihodnje upravljanje rezervata in varovalnega pasu ter okoljska kakovost jezera sta močno medsebojno odvisna. Nedavno se je ob podpori gozdarskih podjetij, ki delujejo na Papui, začel velik projekt pogozdovanja travinja na pobočjih, ki obdajajo jezero. Ta ekoregija je znotraj enega najbolj poseljenih območij Nove Gvineje, vendar je ogrožena zaradi prekomernega ribolova in vnosa novih vrst, kar bi lahko škodovalo endemični vrsti v tem jezeru. Veliko vprašanje trajnostnega razvoja za prebivalce jezera in okolice je obstoječi predlog za izgradnjo hidroelektrarne z jezom na reki Džafuri. Objavljenih je bilo več študij izvedljivosti in vplivov na okolje, vendar posledice tega projekta glede stroškov in koristi še niso bile objavljene.
Pomembne znamenitosti Na hribu severozahodno od jezera je megalitsko in petroglifsko mesto Dojo Lama. Nekateri arheologi menijo, da je bilo zgrajeno pod mikronezijskim vplivom.Art of the South Seas under direction of Douglas NEWTON, p. 180
Sklici
Viri
Related article
Related articles
Related article
Zunanje povezave
Kategorija:Jezera v Indoneziji Kategorija:Zahodna Nova Gvineja Kategorija:Nova Gvineja Kategorija:Papua (provinca)