Koteka (jezik Mee, dobesedno 'oblačilo'), imenovana tudi horim ali penis buča, je ovoj za penis, ki ga tradicionalno nosijo domorodni moški prebivalci nekaterih (predvsem višavskih) etničnih skupin na Novi Gvineji. Koteka je običajno narejena iz posušene buče, Lagenaria siceraria, čeprav se uporabljajo tudi nesorodne vrste, kot je Nepenthes mirabilis. Koteko drži majhna zanka iz vlaken, pritrjena na dno koteke in nameščena okoli mošnje. Druga zanka, nameščena okoli prsnega koša ali trebuha, je pritrjena na glavni del koteke.
Moški izbirajo koteke, podobne tistim, ki jih nosijo drugi moški v svojih kulturnih skupinah. Na primer, moški Jali imajo raje dolge, tanke koteke, ki pomagajo držati več ratanovih obročev, ki jih nosijo okoli pasu, medtem ko moški Lani nosijo dvojne buče, ki jih držijo s trakovi blaga, in prostor med bučama uporabljajo za nošenje majhnih predmetov, kot sta denar in tobak.
Tradicije
Koteka je tradicionalno oblačilo v nekaterih družbah na višavju Nove Gvineje, vključno z dolino Grand Baliem v Zahodni Novi Gvineji ter regijama Ok Tedi in Telefomin v Papuanski Novi Gvineji. Običajno se koteka nosi brez drugih oblačil in je zavezana navzgor.
Plemenska identifikacija Številna plemena je mogoče prepoznati po načinu nošenja koteke. Koteka je lahko obrnjena naravnost ven, naravnost navzgor ali pod kotom. Premer koteke je lahko tudi značilen za posamezno pleme. Za ljudstvo Hubula (Dani) v dolini Baliem je oblika horima povezana z družbenim statusom uporabnika. Ukrivljen horim naprej (kolo) nosi Ap Kain, vodja konfederacije Dani, ukrivljen horim na stran (haliag) pa nosita Ap Menteg (vojni general) in Ap Ubalik (zdravilec ali kulturni vodja). Ravni horim nosijo navadni ljudje. Za ljudstvo Lani je kot označevalec statusa. Če je kobevak nagnjen v levo, je nosilec Apendabogur (vojni general). Če pa je nagnjen v desno, je nosilec aristokrat ali bogat. Ravne kobevake nosijo deviški moški.
Koteka je narejena iz posebej vzgojene buče. Na dno buče so privezane kamnite uteži, ki jo med rastjo raztezajo. Z vrvico se lahko na njej naredijo krivulje, ki omejijo njeno rast v katero koli smer želi pridelovalec; koteko je mogoče na ta način precej dovršeno oblikovati. Ko je buča pobrana, se izprazni in posuši. Včasih se jo povoska s čebeljim voskom ali smolo. Lahko se pobarva ali pa se nanjo pritrdijo školjke, perje in drugi okraski.
Prave koteke, kot jih nosijo Mee, so sestavljene iz treh vrst: dolge ravne in ukrivljene, ki se uporabljajo za praznovanja in tradicionalne dogodke, ter kratke koteke za vsakodnevno uporabo. Nosijo jih z vrvjo iz toje (Dendrobium utile), ki jo nato spletejo z vlakni drevesnega lubja (običajno iz melinja), da se oblikuje vrv, imenovana koteka ma taboma. Za razliko od drugih plemen, ki nosijo koteke, moški Mee nosijo poleg svojih koteka tudi druga oblačila. Ta oblačila in torbe so narejene iz iste pletenine iz toje in vlaken drevesnega lubja.
Izraz koteka uporablja kot samooklicano ime organizacija Skupščina plemen Koteka (DeMMak), ki trdi, da predstavlja ljudstvo Koteka, zvezo sedmih glavnih plemen, ki nosijo koteke, v osrednjem in južnem višavju Papue; in sicer Lani, Mee, Amungme, Kamoro, Jali, Damal in Moni z drugimi podplemeni, kot so Nggem, Walak, Hubla, Kimyal, Momuna, Ngalik.
Odvračanje od uporabe V letih 1971–1972 je indonezijska vlada novega reda začela Operasi Koteka ('»Operacija Koteka'), ki je bila v prvi vrsti namenjena spodbujanju ljudi k nošenju kratkih hlač in majic, ker so takšna oblačila veljala za bolj »moderna«. Vendar ljudje niso imeli preobleke, niso imeli mila in niso bili seznanjeni z nego takšnih oblačil, zato so neoprana oblačila povzročala kožne bolezni. Poročila so bila tudi o moških, ki so kratke hlače nosili kot klobuke, in ženskah, ki so obleke uporabljale kot torbe.
Sčasoma je bila kampanja opuščena. Kljub temu so majice in hlače obvezne v vladnih stavbah, otroci pa jih morajo nositi v šoli. Od leta 2019 se ocenjuje, da le 10 % prebivalstva višavja (v Osrednji Papui in Visoki Papui) redno uporablja koteko, in se uporablja le med kulturnimi festivali ali kot spominek.
Falokripti
Falokripti so okrasni tulci za penis, ki jih nosijo v delih Nove Gvineje med tradicionalnimi obredi. Običajno so narejeni iz buč ali tkanih vlaken in okrašeni s perjem, kroglicami, školjkami kaurijev in majhnimi kovinskimi okraski. Najbolj dovršeni falokripti se prodajajo turistom kot spominki in običajno niso reprezentativni za tiste, ki se uporabljajo pri obredih.
Uporaba v drugih regijah
Namba, ki jo nosijo nekatera plemena v osrednjem Vanuatuju, je tesno povezana s koteko. Nosili so jo tudi Kanaki iz Nove Kaledonije.
Nekatera domorodna plemena v Južni Ameriki in Afriki so uporabljala tulce za penis.Heiser CB (1979) The Gourd Book. University of Oklahoma Press, p. 145-160Heiser CB (1973). The penis gourd of New Guinea. Annals of the Association of American Geographers 63: 312–318.
Sklici
Zunanje povezave
Kategorija:Indonezijska kultura Kategorija:Antropologija Kategorija:Oblačenje Kategorija:Penis