Srbska gologlavka (znanstveno ime Psilocybe serbica; ) je gliva iz družine koreninark (Hymenogastraceae). Vsebuje psihedelični spojini psilocibin in psilocin. Je v tesnem sorodstvu z vrsto Psilocybe cyanescens, od katere se razlikuje po mikroskopskih značilnostih. Taksonomija Vrsto sta leta 1969 prvič opisala avstrijska mikologa Meinhard Michael Moser in Egon Horak na podlagi vzorcev, najdenih v Srbiji leta 1968. Poznejše molekularno-genetske in morfološke raziskave so pokazale, da so taksoni Psilocybe bohemica, Psilocybe moravica in Psilocybe arcana, ki so jih prej obravnavali kot ločene vrste, sinonimi za Psilocybe serbica.
Opis Klobuk: Premera od 1 do 4 cm. Sprva izbočen do zvončast, s starostjo postane bolj raven. Površina je gladka, v vlažnem stanju sluzasta. Barva se spreminja od rjavkasto oranžne do svetlo rjave; ko se suši, posvetli (higrofanska površina). Lističi: Prirastli ali rahlo potekajoči po betu, sprva svetli, z zorenjem trosovk postanejo temno rjavi do vijolično rjavi. Bet: Visok 4–8 cm in debel 2–3 mm. Je valjast, svilnato bel, ob poškodbi ali staranju pa se obarva modrikasto ali zelenkasto. Meso: Belkasto ali rumenjkasto, ob poškodbi ali izpostavljenosti zraku izrazito pomodri. Trosni prah: Temno vijolično rjav. Trosi so eliptični, gladki, velikosti 10–13 × 6–7,5 µm.
Razširjenost in ekologija Srbska gologlavka je saprofitna goba. Raste v majhnih skupinah ali šopih na trohnečem lesu listnatega in iglastega drevja, ostankih vej in kompostu.
Razširjena je v Srednji in Jugovzhodni Evropi (Srbija, Češka, Slovenija, Slovaška, Avstrija itd.). Čas rodnosti je od poznega poletja do pozne jeseni (običajno od septembra do novembra).
Biokemija Goba vsebuje alkaloide psilocibin, psilocin in beocistin, ki imajo psihoaktivne učinke. Tako kot pri drugih halucinogenih vrstah iz roda Psilocybe poškodovana trosišča pomodrijo zaradi oksidacije psilocibina.
Sklici
Kategorija:Koreninarke Kategorija:Glive Evrope Kategorija:Taksoni, opisani leta 1969