thumb|Kamen lakote v reki Labi v Děčínu na Češkem Kamen lakote (nemško: Hungerstein) je vrsta hidrološkega spomenika, ki je pogost v srednji Evropi. Kamni lakote služijo kot spomeniki in opomniki lakote ter so bili postavljeni v Nemčiji in v etničnih nemških naseljih po vsej Evropi od 15. do 19. stoletja. Gre za skale in kamne raznolikih oblik in velikosti v rečnih strugah in jezerskih kotanjah, ki so praviloma pod vodo in pogledajo na plano le ob večjih sušah.Smiljanić I. »Če me vidiš, jokaj.« Kamni lakote kot znanilci suše v srednji Evropi. V: Suše v zgodovini in njihov vpliv na okolje, družbo in prebivalstvo. Zbornik. Inštitut za novejšo zgodovino, 13. - 14. november 2024, 9–29. Kadar je prišlo do hude suše, so ljudje v kamne vklesali napise, da bi označili gladino vode kot opozorilo prihodnjim generacijam, da bodo morale pretrpeti težave, povezane z lakoto, če se bo voda spet spustila na to gladino. Znan primer je kamen lakote v reki Labi v Děčínu na Češkem, kjer je kot opozorilo vklesan napis »Wenn du mich siehst, dann weine« (Če me vidiš, potem jokaj).
V Sloveniji je zgodovinar Ivan Smiljanić z Inštituta za novejšo zgodovino v svoji raziskavi potrdil prisotnost štirih tovrstnih opomnikov. Zabeležena sta bila dva »prava« kamna lakote v rečnih strugah in dva »neprava«, locirana na suhem. O prvem »pravem« kamnu v Sloveniji je oktobra 1921 poročal časopis Marburger Zeitung; časopis je navajal, da je kamen lakote z vklesano letnico 1834 opazil Mariborčan v nizki Dravi pri Mariborskem otoku v bližini Kamnice. Drugi pravi kamen lakote na Slovenskem je v Savi pri Zidanem Mostu, ki je bil pravtako postavljen ob suši leta 1834 in je bil na novo obelodanjen ob suši leta 1921. Prvi je o tem pisal časopis Slovenec sredi oktobra 1921.
Sklici
Kategorija:Suša