Prva Samuelova knjiga (hebrejsko שְׁמוּאֵל א׳, Šəmūʾēl ʾālef; grško Βασιλειῶν Α΄, Basileiōn A; latinsko Liber I Samuelis) je ena od zgodovinskih knjig Stare zaveze in Hebrejske Biblije. V hebrejskem kanonu sodi med zgodnje preroke (skupaj z Jozuetovo knjigo, Knjigo sodnikov in Knjigama kraljev), v krščanskih kanonih pa med zgodovinske knjige. Skupaj z Drugo Samuelovo knjigo je prvotno tvorila enotno delo, ki opisuje prehod Izraela iz obdobja sodnikov v obdobje kraljestva.John Bergsma, Brant Pitre, A Catholic Introduction to the Bible: The Old Testament, San Francisco, Ignatius Press, 2018, str. 347–348. Knjiga pripoveduje o rojstvu in poklicanju preroka Samuela, o vzponu in padcu prvega izraelskega kralja Savla ter o maziljenju in zgodnjem vzponu Davida. Osrednja tema je Božja suverenost nad izbiro voditeljev in napetost med človeško željo po kralju »kakor pri vseh narodih« (1 Sam 8,5) ter zvestobo Gospodu. Dogodki se odvijajo v 11. stoletju pr. Kr., predvsem v osrednjem in južnem Kanaanu, v času naraščajoče grožnje filistejskih mestnih držav.Antony F. Campbell, »1–2 Samuel«, v: Raymond E. Brown, Joseph A. Fitzmyer, Roland E. Murphy (ur.), The New Jerome Biblical Commentary, Englewood Cliffs, Prentice Hall, 1990, str. 145. Prva Samuelova knjiga je ključni del deuteronomistične zgodovine (Joz–2 Kr) in predstavlja teološko utemeljitev davidovske monarhije. V krščanski tradiciji se Davidova podoba bere kot predpodoba Mesije, Anina zahvalna pesem (1 Sam 2,1–10) pa kot predhodnica Marijinega Magnifikata.Bergsma, Pitre, A Catholic Introduction to the Bible, str. 349. Naslov in mesto v kanonu V hebrejski Bibliji sta Prva in Druga Samuelova knjiga prvotno sestavljali enotno delo z naslovom Šəmūʾēl (»Ime je Bog« ali »Bog je slišal«). Origen na prelomu 3. stoletja potrjuje, da so Judje knjigo imenovali »Samouel, to je ‘Poklicani od Boga’«.Bergsma, Pitre, A Catholic Introduction to the Bible, str. 347. Delitev na dve knjigi izvira iz Septuaginte, kjer sta bili imenovani Prva in Druga knjiga kraljestev (Βασιλειῶν Α΄ in Β΄); Vulgata je to delitev ohranila pod naslovoma 1–2 Regum, medtem ko so hebrejski rokopisi delitev sprejeli šele v 15.–16. stoletju.Campbell, »1–2 Samuel«, str. 145–146. V Slovenskem standardnem prevodu (SSP) in večini sodobnih slovenskih izdaj se knjiga imenuje Prva Samuelova knjiga (okrajšava 1 Sam). V starejših slovenskih prevodih (Japelj, Wolf, mariborska izdaja) se pojavljajo tudi naslovi »I. Buk. od Krajlov« oziroma »I. Bukve Kraljev«, kar odraža latinsko in grško tradicijo. V hebrejskem kanonu spada med zgodnje preroke; v krščanskih kanonih (katoliškem, pravoslavnem in protestantskem) med zgodovinske knjige. Skupaj z Drugo Samuelovo knjigo, knjigama kraljev in knjigama kronik tvori osrednji blok izraelske monarhične zgodovine. Struktura Knjiga obsega 31 poglavij in se jasno deli na tri glavne dele, ki sledijo trem osrednjim osebam: Samuelu, Savlu in Davidu.Campbell, »1–2 Samuel«, str. 146–147. Uvod: Samuelovo rojstvo, poklicanje in sodništvo (1 Sam 1–7) Prvi del se osredotoča na prehod iz obdobja sodnikov. Začne se z zgodbo o neplodni Ani, ki v Šilu prosi Gospoda za sina in ga po rojstvu posveti službi pri duhovniku Éliju (1 Sam 1–2). Sledi Samuelovo nočno poklicanje (1 Sam 3), izguba skrinje zaveze v boju s Filistejci, smrt Élija in njegovih sinov (1 Sam 4) ter vrnitev skrinje (1 Sam 5–6). Samuel nato deluje kot sodnik in vodi ljudstvo k zmagi pri Micpi (1 Sam 7). Campbell poudarja, da je ta odsek »skrbno urejena kompozicija, ki kulminira v izjavi o Samuelovem priznanju pred vsem Izraelom« (3,19–4,1a).Campbell, »1–2 Samuel«, str. 147. Vzpon in padec Savla (1 Sam 8–15) Ljudstvo zahteva kralja »kakor pri vseh narodih« (1 Sam 8,5). Samuel mazili Savla (1 Sam 9–10), ki najprej zmaga nad Amonci (1 Sam 11). Po formalni ustoličitvi in Samuelovem poslovilnem govoru (1 Sam 12) sledijo vojne s Filistejci in Amalečani. Savel zaradi neposlušnosti (nepopolno izvršitev boja proti Amaleku) izgubi Božjo naklonjenost (1 Sam 15). Ključni stavek je: »Ali ima Gospod večje veselje v daritvah in žgalnih daritvah kakor v poslušnosti Gospodovemu glasu? Glej, poslušnost je boljša od daritve, pokorščina pa boljša od loja ovnov« (1 Sam 15,22).Bergsma, Pitre, A Catholic Introduction to the Bible, str. 355–356. Davidov vzpon in Savlov zaton (1 Sam 16–31) Samuel na Božji ukaz mazili mladega pastirja Davida (1 Sam 16). David vstopi v Savlov dvor, premaga Goljata (1 Sam 17) in postane zaveznik Savlovega sina Jonatana. Zaradi Savlove ljubosumja mora David bežati; večkrat prizanese Savlu kot »Gospodovemu maziljencu« (1 Sam 24,6; 26,9). Knjiga se konča s Savlovo in Jonatanovo smrtjo na gori Gilboa v boju s Filistejci (1 Sam 31). Bergsma in Pitre poudarjata, da David »prevzame od Mojzesa vlogo dominantne figure Stare zaveze«: v masoretskem besedilu je David omenjen 1075-krat, Mojzes pa 767-krat.Bergsma, Pitre, A Catholic Introduction to the Bible, str. 348. Preglednica glavnih oseb Oseba Vloga Poglavja Samuel Prerok, sodnik, maziljevalec kraljev 1–16; 19; 25; 28 Éli Duhovnik v Šilu 1–4 Ana Samuelova mati 1–2 Savel Prvi izraelski kralj 9–31 Jonatan Savlov sin, Davidov prijatelj 13–14; 18–20; 31 David Maziljeni naslednik, begunc 16–31 Abigájil Davidova žena 25 Teološka sporočila Osrednje teološko sporočilo knjige je Božja suverenost pri izbiri in zavrnitvi voditeljev. Monarhija ni človeška iznajdba, temveč Božji odgovor na ljudsko zahtevo, ki pa ostaja podrejena zavezi. Savel propade zaradi neposlušnosti, David pa je predstavljen kot človek po Božjem srcu, čeprav še ne brez greha.Campbell, »1–2 Samuel«, str. 145: »The traditions that form 1-2 Sam grapple with the interplay of these two forces [prophet and kingship] and their implications for Israel’s survival as a nation and its understanding of itself as people of God.« Pomembne teme so: Skrinja zaveze kot simbol Božje navzočnosti in sodbe (1 Sam 4–6); Preroška avtoriteta Samuela, ki stoji nad kraljem; Maziljenje (māšaḥ) kot Božje izvoljenje, ki ustvarja »Gospodovega maziljenca« (məšîaḥ YHWH); Napetost med kraljestvom in teokracijo – želja po kralju je hkrati greh in Božji načrt (1 Sam 8; 12). Anina pesem (1 Sam 2,1–10) že napoveduje preobrat usod: »Gospod usmrčuje in oživlja, spravlja v Šeol in iz njega dviga. Gospod dela ubogega in bogatega, ponižuje in povišuje« (1 Sam 2,6–7). To se uresniči v Davidovem vzponu in kasneje v krščanskem branju kot tipološka napoved Mesije.Bergsma, Pitre, A Catholic Introduction to the Bible, str. 350–351. Avtorstvo, nastanek in zgodovinskost Tradicionalno se avtorstvo pripisuje Samuelu, Natanu in Gadu (prim. 1 Kron 29,29), vendar sodobna biblična znanost vidi knjigo kot rezultat dolgotrajnega uredniškega procesa znotraj deuteronomistične šole.Campbell, »1–2 Samuel«, str. 146. Po mnenju večine raziskovalcev so v ozadju starejši samostojni pripovedni sklopi: zgodba o Samuelovem rojstvu in poklicanju, pripoved o skrinji zaveze (1 Sam 4–6; 2 Sam 6), zgodba o Davidovem vzponu (1 Sam 16 – 2 Sam 5), sukcesijska pripoved (2 Sam 9–20; 1 Kr 1–2). Te so bile v 7.–6. stoletju pr. Kr. vključene v širšo deuteronomistično zgodovino. Končna redakcija je verjetno potekala v času babilonskega izgnanstva ali kmalu zatem.Campbell, »1–2 Samuel«, str. 146–147; prim. tudi L. Rost, The Succession to the Throne of David, Sheffield, 1982. Zgodovinskost dogodkov je predmet razprave. Obstaja širok konsenz, da je v 11. stoletju pr. Kr. res prišlo do prehoda iz plemenske zveze v zgodnjo monarhijo pod pritiskom Filistejcev. Arheološki podatki (naselbine v hribovju, filistejska keramika, utrdbe) podpirajo splošni okvir, medtem ko so posamezne anekdote (npr. David in Goljat) literarno oblikovane in teološko poudarjene. Savel in David sta zgodovinski osebnosti, vendar sta njuna portreta v knjigi močno teološko obarvana.Bergsma, Pitre, A Catholic Introduction to the Bible, str. 352–354. Glej tudi Druga Samuelova knjiga Knjiga sodnikov David Samuel (prerok) Sklici
Viri Bergsma, John; Pitre, Brant. A Catholic Introduction to the Bible: The Old Testament. San Francisco: Ignatius Press, 2018, str. 347–380. Campbell, Antony F. »1–2 Samuel«. V: The New Jerome Biblical Commentary, ur. Raymond E. Brown, Joseph A. Fitzmyer, Roland E. Murphy. Englewood Cliffs: Prentice Hall, 1990, str. 145–159. Hahn, Scott. Catholic Bible Dictionary. New York: Doubleday, 2009. McCarter, P. Kyle. I Samuel. Anchor Bible 8. Garden City: Doubleday, 1980. Rost, L. The Succession to the Throne of David. Sheffield: JSOT Press, 1982. Sveto pismo. Slovenski standardni prevod. Ljubljana: Svetopisemska družba Slovenije, 1996 (in kasnejše izdaje). Zunanje povezave Prva Samuelova knjiga na biblija.net (SSP) Prva Samuelova knjiga na Wikiviru
Kategorija:Starozavezne knjige