thumb|300px|Časovni profil koncentracije izotopa 14C, izmerjene v letnicah japonske cedre (sugi) in nemškega hrasta, ki kažeta pik med Miyakejevim dogodkom leta 774 Miyakejin dogodek je opazno močno povečanje tvorjenja kozmogenih izotopov zaradi kozmičnih žarkov. Zanj je značilen skok v koncentraciji radioaktivnega izotopa ogljika 14C v drevesnih letnicah, pa tudi 10Be in 36Cl v ledenih jedrih, ki sta bila datirana neodvisno. Trenutno je znanih pet pomembnih Miyakejinih dogodkov: leta 7176 pr. n. št., 5259 pr. n. št., 664–663 pr. n. št. 774 n. št. in 993 n. št. V teh dogodkih je količina izotopa 14C v obdobju dveh let porasla za 1 %, kar je precej izjemno. Štirje drugi dogodki (12.350 pr. n. št., 5410 pr. n. št., 1052 n. št. in 1279 n. št.) potrebujejo neodvisno potrditev. Kako pogosto se pojavlja Miyakejin dogodek, ni znano. Na podlagi razpoložljivih podatkov je ocenjeno, da se zgodi vsakih 400 do 2.400 let. Če bi se Miyakejin dogodek zgodil v sodobnih razmerah, bi povzročil hudo škodo globalni tehnološki infrastrukturi, kot so sateliti, telekomunikacije in električna omrežja.
Trdni dokazi kažejo, da Miyakejine dogodke povzročajo ekstremni izbruhi sončevih delcev, in so verjetno povezani s superizbruhi, odkritimi na zvezdah, podobnih Soncu. Univerzalni vzrok in izvor teh dogodkov še nista določena. Nekatere dogodke lahko povzročijo tudi pojavi, ki prihajajo izven Osončja, na primer izbruhi žarkov gama.
Študija iz leta 2023 je datirala največji znani Miyakejin dogodek v obdobje med letoma 12.350 in 12.349 pr. n. št. Dogodek je odkrila mednarodna ekipa znanstvenikov, ki je merila raven radioaktivnega ogljika v starodavnih drevesih, najdenih na erodiranih bregovih reke Drouzet blizu Gapa v južnih francoskih Alpah. Ta dogodek še ni bil neodvisno potrjen v lesu iz drugih regij, niti ga zanesljivo ne podpira jasen ustrezen porast drugih izotopov, kot je 10Be, potrebnih za rekonstrukcijo spektra sončevih energijskih delcev. Miyake, Fusa; Usoskin, Ilya; Poluianov, Stepan, ur. (2019). Extreme Solar Particle Storms. doi:10.1088/2514-3433/ab404a. ISBN 978-0-7503-2232-4.
Odkritje Dogodki so poimenovani po japonski fizičarki Fusi Miyake, ki je kot doktorska študentka prva odkrila te konice radioaktivnega 14C, in rezultate s soavtorji objavila leta 2012 v reviji Nature. Takratna raziskava je odkrila močno povečanje vsebnosti izotopa 14C v letnicah japonskih ceder v letihi 774/775. Dogodek 775 je bil neodvisno odkrit z nizkoločljivostno radiokarbonsko kalibracijo.
Leta 2013 sta Miyake in soavtorja objavila odkritje še ene podobne konice 14C v letih 993/994. Decembra 2013 je Fusi Miyake doktorirala iz znanosti na Univerzi v Nagoji.
Referenčni datum Ko je bil Miyakejin dogodek dobro preučen in potrjen, je začel služiti kot referenčni datum, "letni žig", ki omogoča natančnejše datiranje zgodovinskih zgradb, predmetov in dogodkov. Miyakejini dogodki so se uporabili kot referenčne točke za datiranje šestih različnih zgodovinskih dogodkov, od arheoloških najdišč do naravnih nesreč. Miyakejin dogodek iz leta 993, na primer, je bil identificiran v lesenih izdelkih z vikinškega arheološkega najdišča L'Anse aux Meadows na Novi Fundlandiji. Kasnejše preučevanje drevesnih letnic je pokazalo, da les izvira iz drevesa, posekanega leta 1021. Datum posredno dokazuje, da so Evropejci prišli v Ameriko vsaj tega leta, če ne prej. Druga študija, opravljena na drevesnih letnicah ostankov lesenih stavb z neolitskega najdišča Dispilio v severozahodni Grčiji, je identificirala Miyakejin dogodek leta 5259 pr. n. št. Najdišče, pred tem datirano v 6. tisočletja pr. n. št., je bilo po študiji datirano na leto natančno.
Sklici
Kategorija:Astrofizika Kategorija:Geofizika Kategorija:Stratigrafija Kategorija:Metode datiranja