El Franco (, ) je concejo (conceyu, občina) v kneževini Asturiji, na severnem delu Španije. Nahaja se na severozahodnem delu zahodne Asturije, na obali Kantabrijskega morja, približno 116 km od Ovieda, ki je prestolnica Asturije. Na severu meji na Kantabrijsko morje, na severozahodu meji na Tapio de Casariego, na zahodu na Castropol, na jugu na Boal in na jugovzhodu na Coaño. Središče občine je v La Caridadu. V občino govorijo v največjem številu eonavščino (različica galicijščine).

Zgodovina Odkriti so ostanki gradišč kulture Castro v El Cabu, Valdeparesu in El Arancedu. V zadnjem najdišču je bilo zelo površno odkritje, zato so ga pozneje vsiljivci izropali.

V rimljanskem obdobju so začeli izkopati zlato, predvsem v Arancedu.

V srednjem veku v kraljevih darilnih listinah omenijo prvič El Franco. Asturijski in leonski kralji so darovali veliko zemljišč cerkvi in samostanom na tem kraju, zato je bil vpliv cerkve močen tudi v modernem obdobju.

Cerkvena zemljišča je v 16. stoletju izlastil Filip II. Španski, ki je bil na tesnem z denarjem zaradi nenehnih vojskovanj. Nekatere asturijske občine so sčasoma kupili svobodo od kraljeve odvisnosti, kar se ni posrečilo El Francu. Kralj ga je daroval svojim velikašem, dokler so 1583 občani dosegli odkupnino. Prvi dokumenti o dejavnostih samostojne občine so iz 1699.

V 19. stoletju je bilo pet valjalnic, tri kovačnice in tri železolivarne v občine. Njihove izdelke so uvažali v pristanišče Viavélez. Na obali so ljudje živeli deloma od ribolova, deloma od kmetijstva.

V 19. in 20. stoletju se je tudi iz te občine izseljevalo veliko ljudi: nekateri v Latinsko Ameriko (predvsem v Kubo), nekateri drugi v industrializirane kraje Asturije (Gijón, Avilés) ali v Barcelono.

Geografija Glavni reki sta Porcía in Mazo. Na obali je planota, a na južnem delu se viša gorovje Sierra de Penouta. Reka Porcía tvori naravno mejo med El Francom in Tapio de Casariego.

Površina gozdov se je zmanjšala zaradi kmetijstva in lesne industrije. Večji izvirni gozdovi so v Miudesu in La Caridadu. Druga območja so pogozdovali z evkalipti.

Jama Andina je naravovarstveno zaščitena, se je izoblikovala v spodnjem kambriju v dolini, kjer teče tudi reka Mazo. Na tem območju rastejo hrast, lovor in murva.

Gospodarstvo Gospodarstvo se temelji živinoreji. Dejavnost panoge se je v zadnjih desetletjih podvojila in osredotoči na proizvodnjo mesa.

Kultura Cerkev Marije Device je bila zgrajena v romanskem slogu, vendar je dobila končno obliko v 18. stoletju.

V 16. stoletju sta bili zgrajeni palači Miudes in Fonfría. V 19. stoletju so gradili palačo Jardón. Družina Jardón je podpirala gradnjo šole v Viavélezu. Ta neoklasicistična stavba je danes tudi del stavbene kulturne dediščine. Zanimivost stavbe, da je na pročelju grb Republike Argentine.

Od 1983, v vsakem letu organizirajo festival Noč Keltov v občini, ki želi pritegniti pozornost na keltsko kulturno dediščino Asturije.

Sklici

Zunanje povezave

Kategorija:Občine v Asturiji